V okviru študijskega obiska na Češkem so v organizaciji Mreže mlada ulica obiskali Brno, Prago in mesto Plzen, kjer so raziskovali delovanje njihovih mladinskih centrov oziroma klubov in uličnega mladinskega dela.

Ena večjih razlik med slovenskim in češkim mladinskim uličnim delom je, da je ta del socialno varstvenih storitev, v Sloveniji pa mladinski sektor razdvojen med vladnim in nevladnim sektorjem, tako se posledično razlikujejo tudi načini financiranja, izobraževanje zaposlenih in organizacija mladinskega dela. Češki model mladinskega uličnega dela je financiran iz državne blagajne in s strani mestne občine, del pa si krijejo tudi prek prijav na EU razpise. V Sloveniji mladinsko ulično delo večinoma opravljajo zasebni zavodi in nevladne organizacije, z izjemo dnevnega centra za otroke in mladostnike, ki jih vodijo Centri za socialno delo. Osnovni namen mladinskih centrov v Sloveniji je neformalno izobraževanje in vključevanje mladih v različne prostočasne aktivnosti. Za mladinsko delo na Češkem kot del socialnovarstvenih dejavnosti po eni strani pomeni večji nadzor države in omejen način dela, po drugi strani pa v večji meri poenoteno mladinsko ulično delo, ki se prilagaja glede na potrebe v okolici. Tako se v socialno izključenih delih mest osredotočajo na to, da s svojim delom nudijo mladim varen prostor in podporo, imajo dostop do računalniške opreme, higienskih produktov, učnih pripomočkov, različnih iger, ustvarjalnih delavnic, varstva vrtčevskih otrok, ipd. V predelih, kjer živijo družine z dobrim ekonomskim statusom pa mladim ponujajo socialno podporo in kvalitetno preživljanje prostega časa, saj jim ne primanjkuje materialnih dobrin, a na njih vplivajo daljše odsotnosti staršev zaradi službenih obveznosti. Češki model za razliko od naših mladinskih centrov zahteva, da mladinski ulični delavci s svojimi uporabniki podpišejo pogodbo o sodelovanju. Čas trajanja pogodbe se razlikujejo od vsakega mladinskega kluba (lahko je nekaj mesecev, eno leto ...), lahko pa je vzpostavljena verbalno ali pisno. Mladinski ulični delavec pa mora v obeh primerih voditi dokumentacijo za vsakega uporabnika.

Delo mladinskega uličnega delavca_ke na Češkem je praviloma razdeljeno na tri dele: delo v mladinskem klubu, delo na terenu in administraciji. V klubih in na terenu so večinoma med ponedeljkom in četrtkom, petek pa imajo rezerviran za administracijo. Omenjeno delo na terenu se izvaja v popoldanskem času, večinoma dva do trikrat na teden, preostali čas so v mladinskih klubih, kjer so prostori in njihova oprema (igre, računalniki, toalete, ipd.) na voljo za vse mlade. V okviru terenskih del obiskujejo lokacije, kjer se zadržujejo mladi. Z njimi vzpostavljajo stik, jim predstavijo delo mladinskih klubov in delo mladinskih delavcev, s seboj imajo tudi različne letake z različnimi informacijami (o njihovih klubih, kaj ulično delo sploh je, kaj je menstruacija, informacije o drogah, ipd). Z njimi se pogovarjajo o šoli, njihovem dnevu, sčasoma pa zgradijo varen odnos in tako jim lahko mladi lahko brez strahu zaupajo tudi morebitne težave, s katerimi se soočajo. Nekateri mladi posledično obiščejo tudi klube, spet drugi se z njimi srečajo le na javnih površinah. Redna prisotnost mladinskih delavcev na terenu (točno določeni dnevi in ure) pa mladim dajejo neke vrste varnost, da lahko pridejo z njimi v stik, ko jih potrebujejo in ni nujno, da se izpostavijo z obiskom v njihovih klubih. V Sloveniji je mladinsko delo v primerjavi s Češkim še vedno v večji meri osredotočeno na delo v centrih, kjer se vzpostavlja stik šele, ko mladi pridejo tja. Češki model nam kaže, kako pomembno je, da je za vzpostavitev prvega stika odgovoren strokovni delavec, kar pa omogoča predvsem delo na terenu. Mladi iz ranljivejših skupin največkrat nimajo zaupanja oziroma poguma, da bi naredili prvi korak. Največkrat tudi ne poznajo vseh možnosti, ki so jim na voljo. Ulično delo tako omogoča, da se mladi v prvi vrsti sploh seznanijo s tovrstno socialno storitvijo, ki jim ponuja kvalitetno preživljanje prostega časa in psihosocialno podporo v obdobju odraščanja.

Mladinski ulični delavci_ke poudarjajo, da je predvsem situacija Romov in Rominj na Češkem izjemno težka, saj prihaja do močne segregacije, zato so Romi ena od pomebnih ciljnih skupin mladinskega uličneg dela. Segregacija tako na izobraževalnem, zaposlitvenem, socialnem in stanovanjskem področju močno zaznamuje posameznike_ce. Revščina in socialna izključenost močno vpliva otroke in mlade v obdobju odraščanja in postopoma vodi v slabšo samopodobo, izguba smisla življenja – nemotiviranost za učenje, pridobitev izobrazbe, nezaupanje vase. Mladi v takih razmerah tako velikokrat posežejo po alkoholu in drugih prepovedanih substancah. Mladinski delavci_ke so nam tudi zaupali, da opažajo precejšnje razlike v znanju med mladimi iz ti. Romskih šol v primerjavi z drugimi, kar kaže na izjemno luknjo v v tamkajšnjem izobraževalnem sistemu, ki dopušča tovrstno diskriminacijo v učnem programu.

Češka gostitelja sta z udeleženci podelila tudi zemljevid, na katerem imajo označene vse zanje pomembne lokacije – kje se navadno nahajajo uporabniki, kje živijo (»lodging houses«) in podobno. To jim pomaga tudi pri uvajanju novih zaposlenih.Pri uličnem delu imajo vedno s seboj promocijski material (brošure, nalepke, značke, razglednice), saj tako tudi lažje pristopijo k otroku ali mladostnikom_cam.

Vir: Zavod Bob