Kaj se dogaja?
Objave uredništva portala mlad.si
Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport sprejel pomembne sklepe na področju mladine
Med 21. in 22. novembrom 2019 je v Bruslju potekalo zasedanje Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport (v nadaljevanju Sveta), ki ga je vodila finska ministrica za znanost in kulturo, Hanna Kosonen. S strani Evropske komisije je bil prisoten komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport, Tibor Navracsics, slovensko delegacijo pa je vodila državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Martina Vuk.
Sistemski ukrepi na področju mladine so ključnega pomena za doseganje sprememb in izboljšanje položaja mladih. V duhu sprememb so ministri, pristojni za področje mladine, na zasedanju sprejeli pomembne sklepa Sveta na dveh področjih. Prvi so sklepi Sveta o digitalnem mladinskem delu, katerih namen je prispevati k odpravi digitalne vrzeli med mladimi. V sklepih je opredeljen niz ukrepov za boljšo uporabo digitalnih tehnologij na področju mladinskega dela in za pomoč mladinskim delavcem pri njihovih dejavnostih. Prisotni so se strinjali, da mora mladinsko delo v svoje delovanje vključiti tehnologijo in razviti digitalne kompetence, kjer ima pomembno vlogo tudi program Erasmus+.
V nadaljevanju so ministri sprejeli sklepe Sveta o izobraževanju in usposabljanju mladinskih delavcev. Predsedovanje je poudarilo, da je treba izobraževanje in usposabljanje mladinskih delavcev prilagoditi potrebam in pogojem v posameznih državah članicah, hkrati pa jih poenotiti na ravni EU. Sklepi tako pozivajo Evropsko komisijo in države članice, naj nadalje preučijo, kako izboljšati sedanje sisteme izobraževanja in usposabljanja za delo v Evropi. Komisar Navracsics je poudaril vlogo izobraževanja mladinskih delavcev in proces vseživljenjskega učenja ter še posebej izpostavil pomen digitalnih kompetenc. Nova Strategija EU za mlade 2019-2027 namreč temelji na kakovostnem mladinskem delu, omogoča aktivnosti vzajemnega učenja in na dokazih temelječo pripravo politik.
Na zasedanju Sveta je potekala tudi razprava ministrov, pristojnih za področje mladine, na temo vizije mladinskega dela, kjer so se dotaknili tematike podnebnih sprememb, mladih in mladinskega dela. Podnebne spremembe so področje, kjer imajo mladi v zadnjem obdobju izrazito aktivno vlogo, še posebej z vidika njihove participacije, vloge mladinskega dela in vpliva na oblikovanje izobraževanja in usposabljanja. V razpravi so bila obravnavana vprašanja, povezana z vplivom mladinskega dela na odzivanje na nastajajoče izzive v kontekstu podnebnih sprememb. Kako lahko mladinsko delo podpira mlade v njihovem aktivizmu za naslavljanje podnebnih sprememb in kako lahko mladi delujejo kot aktivni partner pri čezsektorskem sodelovanju, ki je potrebno za podnebne spremembe?
V razpravi so se ministri strinjali, da je treba za krepitev zmogljivosti mladinskega dela za odzivanje na podnebne spremembe vsem mladinskim delavcem zagotoviti izobraževanje in usposabljanje o okoljskih vprašanjih in trajnostnem razvoju.
Finska mladinska delegatka je kot zunanja govorka podala svoj pogled na temo, ki se močno dotika mladih. Pozvala je vse državljane k aktivnosti, saj je trajnostni razvoj v osrčju današnje družbe. Boj proti podnebni krizi je glavna naloga, tako za trenutno, kot tudi za prihodnje generacije. Zagotoviti je treba trajnostne ekonomske modele, učinkovito rabo materialov in zmanjšati porabo na vseh področjih. Prenoviti je potrebno tudi učne načrte, v skladu s porajajočimi potrebami na tem področju, pri čemer pa EU ostaja najboljši način odgovora na podnebne spremembe.
Komisar Navracsics je dejal, da so mladi prvi v bojni liniji za podnebne spremembe. Dve tretjini mladih po raziskavi Eurobarometer meni, da gre za ključen globalni izziv. Sredstva v okviru programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota že naslavljajo vprašanja podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja in s tem podpirajo mlade v mladinskem delu in njihovem aktivizmu.
V nadaljevanju razprave so ministri, da bi pomagali mladim pri njihovem podnebnem aktivizmu, poudarili še ozaveščanje mladih o nevarnostih za okolje, spodbujanje nizkoogljičnega in trajnostnega življenjskega sloga ter vključevanje mladih v odločanje in izvajanje politik. Pri tem je ključnega pomena medsektorsko sodelovanje na lokalni, regionalni, nacionalni ravni in ravni EU ter vključevanje okoljskih vprašanj v vsa področja politike.
Slovenija je v razpravi poudarila, da je potrebno slišati glas mladih ter ga upoštevati pri vsakdanjem delu. Osnovni princip mora biti »nič o mladih brez mladih«, vključevati pa moramo vse mlade, tudi tiste iz družbenega roba in se pri tem posluževati sodobnih digitalnih platform. Z vidika podnebnih sprememb je bil izpostavljen tudi pomen kakovostnega mladinskega dela, ki mora temeljiti na visoki participaciji mladih, saj se bo le tako lahko ustrezno prilagajalo mladim in njihovim potrebam ter naslavljalo tiste izzive, ki so za mlade pomembni. Pri tem klasični modeli participacije niso več dovolj, saj velikokrat prezrejo mlade z roba. Kot predpogoj za razvoj mladinskega dela, pa je Slovenija omenila zagotavljanje civilnih prostorov za mlade, na način, ki bo vključujoč in ne pokroviteljski. V ta namen je podprla tudi programa Erasmus+ in Evropsko solidarnostno enoto.
Predsedovanje se je na vse predloge odzvalo s pozivom, da nimamo drugega planeta in da je potrebno delovati zdaj.
Ob robu srečanja Sveta ministrov, pristojnih za področje mladine, se je slovenska delegacija sešla tudi s predstavniki tria Nemčije in Portugalske na temo prioritet v času PRE na področju mladine.
O zasedanju Sveta si lahko preberete tudi na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport TUKAJ.
