Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Novice
Všečno: (1)
Datum objave: 21 Mar. 2019

Svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji

Vsako leto 21. marca slavimo svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji. Na ta dan je leta 1960 policija ubila 69 ljudi na miroljubnem protestu proti apartheidu v Sharpevillu v Južnoafriški republiki. Ob imenovanju 21. marca za svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji leta 1966 je Generalna skupščina Združenih narodov (OZN) pozvala države k večjemu trudu za izkoreninjenje rasne diskriminacije.

Letošnja vodilna tema boja proti rasni diskriminaciji je zmanjševanje in odpravljanje naraščajočega nacionalističnega populizma in ekstremnih idej rasne superiornosti.

Na OZN so v sporočilu namenjenem boju proti rasni diskriminaciji zapisali, da opažajo porast rasističnih ekstremističnih gibanj, ki temeljijo na ideologijah, ki si prizadevajo za spodbujanje populističnih in nacionalističnih praks ter širitev v različne dele sveta, kar spodbuja rasizem, rasno diskriminacijo, ksenofobijo in s tem povezano nestrpnost, pogosto pa so usmerjeni k migrantom in beguncem ter ljudem afriškega rodu.

V svoji resoluciji o odpravi rasizma, sprejeti decembra lani, je Generalna skupščina Združenih narodov ponovno poudarila, da so vsi ljudje rojeni svobodni in enaki v dostojanstvu in pravicah ter da lahko potencialno konstruktivno prispevajo k razvoju in blaginji svojih družb. V Resoluciji je tudi poudarjeno, da je vsaka doktrina rasne superiornosti znanstveno napačna, moralno obsodljiva, socialno nepravična in nevarna ter jo je treba zavrniti skupaj s teorijami, ki poskušajo ugotoviti obstoj ločenih človeških ras.

Po mnenju Generalne direktorice Unesca Audrey Azoulay se začarani krog izključevanja, še vedno kaže na športnem področju, v medijih, na ulicah, na delovnem mestu in celo na pozicijah moči. V 50 letih, odkar je leta 1969 začela veljati Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, je bilo odpravljenih veliko škodljivih rasnih zakonov po svetu, ukinjeno je bilo suženjstvo in apartheid. "Žal pa ponovno gledamo grdi obraz rasne diskriminacije, ki je predstavljena v javnem diskurzu. Zato je letos tema mednarodnega dneva boja za odpravo rasne diskriminacije »zmanjševanje in odpravljanje naraščajočega nacionalističnega populizma in ekstremnih idej rasne superiornosti.« Boj proti rasizmu je vprašanje človekovega dostojanstva in gradnje pravičnejšega sveta. Vedno je bila v središču Unescovega mandata za spodbujanje raznolikosti, vključenosti, nediskriminacije in kulture miru in solidarnosti. Internet je lahko plodna podlaga za širjenje rasne diskriminacije, ksenofobije in ideologij superiornih ras, ki so pogosto usmerjene na migrante in begunce, kot tudi ljudji afriškega rodu. UNESCO-va agencija ZN za komuniciranje in informiranje razvija orodja za medije in informacijsko pismenost za boj proti takšnim odnosom na spletu in reševanje širjenja „lažnih novic“. Zavarovanje varnega spletnega prostora je del širše globalne državljanske vzgoje, katere cilj je razvoj kompetence za krepitev medsebojnega razumevanja, kritičnega mišljenja in medkulturnega dialoga." je povedala v sporočilu za javnost ob današnjem dnevu.

Evropska komisija je pred mednarodnim dnevom za odpravo rasne diskriminacije v sporočilu za javnost predstavila poročilo o sprejetih ukrepov za odpravo rasizma, ksenofobije in diskriminacije v EU ter izzive na teh področjih. Komisija je med drugim leta 2016 uvedla kodeks ravnanja za sovražni govor na spletu, predstavila priporočilo o standardih za organe za enakost, imenovala dva koordinatorja za boj proti antisemitizmu in sovraštvu do muslimanov ter uresničevala evropski okvir za nacionalne strategije vključevanja Romov. Prav tako je sodelovala z organi držav članic, civilno družbo in agencijami EU, da bi pospešila izvajanje zadevnega prava EU. V okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo pa je vsako leto namenila 12 milijonov evrov za izvajanje projektov v EU na tem področju.

Kaj je diskriminacija?

Diskriminacija je neenako obravnavanje, ki nima upravičenega razloga: ljudje so obravnavani slabše od drugih zaradi določene osebne okoliščine kot so spol, starost, rasa, etnično poreklo, invalidnost, spolna usmerjenost, versko prepričane. V takih primerih gre za kršenje temeljnih človekovih pravic. Diskriminatorno ravnanje jih posledično ovira ali prikrajša za različne pravice ter vsakodnevne priložnosti. Ima lahko tako naravo dejanj (odločitev ipd.) kot tudi opustitev (neukrepanje ali pa se spregleda nekoga glede ugodnosti).

V skladu z najpomembnejšim mednarodnim standardom, ki se ukvarja s prepovedjo rasne diskriminacije - Mednarodna konvencija za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije (ICERD), izraz "rasna diskriminacija" pomeni: "....kakršno koli razlikovanje, izključevanje, omejevanje ali dajanje prednosti na podlagi rase, barve kože, porekla, narodnega ali etičnega porekla, ki ima namen ali dejanski učinek onemogočiti koga koli ali ga prikrajšati za enakopravno priznavanje, uživanje ali uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem in vsakem drugem področju javnega življenja" (prvi odstavek 1. člena ICERD).

Diskriminacijo po veljavnih zakonih v Sloveniji definira 4. člen Zakona o varstvu pred diskriminacijo kot "vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti." V Sloveniji je diskriminacija zaradi katere koli osebne okoliščine prepovedana.

Kako jo prepoznamo in kaj lahko storimo?

Mirovni inštitut je izdal publikacijo, z naslovom Prepoznavanje rasne diskriminacije in borba proti njej: Kratek vodič, v kateri med drugim najdete:

  • kako lahko izvem, ali sem žrtev diskriminacije?
  • kaj lahko storim v tem primeru?
  • kako lahko kršitve dokažem?

Če si mnenja, da se tebi kršijo temlejne človekove pravice, se lahko obrneš na Varuha človekovih pravic v Sloveniji, informacije dobiš tukaj.

Veliko informacij o tem, kako se lahko borimo proti rasni diskriminaciji najdeš na strani Združenih narodov Let's fight racism!

Vir: uredništvo mlad.si
Foto: OZN

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

48915

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 478 46 76, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino