Čez teden dni, 20. maja, bo Slovenija in z njo ves svet petič obeležila svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) razglasila 20. decembra 2017. Leto 2022 je evropsko leto mladih, zato je glavna tema letošnje obeležitve mladi in čebelarstvo. Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO) tudi letos organizira poseben dogodek z naslovom Zavzemimo se za čebele: praznovanje raznolikosti čebel in sistemov čebelarjenja. Svetovni dan čebel zaznamuje tudi nagrada Zlata čebela, ki bo letos 20. maja podeljena drugič. Prvo nagrado Zlata čebela je lansko leto prejel prof. dr. Lucas Alejandro Garibaldi iz Argentine.

Glavna tema letošnje obeležitve so mladi in čebelarstvo. Z obeležitvijo želimo nagovoriti mlade, o pomembnosti  opraševalcev, njihove zaščite in učenja veščin čebelarjenja, ki se pomembno prenašajo iz roda v rod. Za prihodnost čebelarstva sta izjemno pomembna prenos znanja in ozaveščanje o pomenu čebel, predvsem v zvezi z mladimi, ki so naša prihodnost. Čebelarstvo omogoča tudi nova, t.i. zelena delovna mesta, nove priložnosti čebelarskim družinam in kmetijam za razvoj čebelarskega turizma, izdelkov z dodano vrednostjo itd.

Slovenija že vrsto let posebno pozornost namenja ozaveščanju mladih o pomenu čebel in čebelarstva. Najbolj znan projekt je Tradicionalni slovenski zajtrk oziroma Evropski medeni zajtrk, ki se izvaja v nekaterih državah EU. Zelo dejavni so tudi posamezni čebelarji in lokalna društva, ki so tradicionalno prisotni v šolah in vrtcih, kjer mlade učijo o pomenu čebelarstva in jih navdušujejo nad tem poklicem. Zanimanje za čebelarstvo v Sloveniji narašča, povečuje se tudi število čebelarjev, ki jih je bilo leta 2021 kar 11.459.

Osrednjo obeležitev svetovnega dne čebel 2022 bo na državni ravni organizirala Čebelarska zveza Slovenije in bo v soboto, 21. maja, v Dolenjskih Toplicah. V organizaciji FAO bo prek avdiovideo prenosa potekala spletna okrogla miza z naslovom Zavzemimo se za čebele: praznovanje raznolikosti čebel in sistemov čebelarjenja. Sodelovali bodo strokovnjaki iz vseh regij sveta, ki bodo predstavili različne načine čebelarjenja in raznolikost čebel in divjih opraševalcev. Udeleženci bodo letos razpravljali o problematiki pospešenega upadanja raznolikosti opraševalcev.

Slovenija je 20. maj »poimenovala po čebelah« zaradi rojstnega dne Antona Janše, pionirja sodobnega čebelarstva in enega od največjih strokovnjakov za čebele. Bil je prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu in že avstrijska cesarica Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi Čebelarski šoli na Dunaju. Tako kot se je Anton Janša zavedal pomena čebel in drugih opraševalcev, se tega zaveda svetovna javnost. Čebele in drugi opraševalci predstavljajo neprecenljivo vrednost tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika. Opraševanje, ki ga opravljajo opraševalci, zagotavlja eno najpomembnejših ekosistemskih storitev, pomembnih za delovanje naravnih in kmetijskih ekosistemov, torej za pridelavo hrane in biotsko raznovrstnost. Opraševanje žuželk je pomembna ekosistemska storitev, ki je v svetovnem merilu ocenjena na vsaj 153 milijard evrov letno. Zaradi naraščanja števila prebivalcev naraščajo tudi potrebe po opraševanju. Raznolikost opraševalcev – tako čebel kot divjih opraševalcev – je ključna za zanesljivo pridelavo hrane in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Epidemija covida-19 nas je opomnila, da varnost preskrbe s hrane ni nekaj samoumevnega.

Glavni namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in drugih opraševalcev za človeštvo v luči prehranske varnosti in svetovne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost. Vsakoletno obeleževanje svetovnega dne čebel je pomembna prednostna naloga Slovenije doma in v tujini, s katero si prizadeva za promocijo pomena čebel in divjih opraševalcev in poziva h krepitvi dejavnosti za njihovo ohranjanje.

Vir: GOV.SI