Letos svetovni dan hrane poteka pod geslom: »Gojimo, hranimo, ohranjajmo. Skupaj.«

Svetovni dan hrane vsako leto obeležujemo 16. oktobra. Uvedla ga je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Ta datum je bil izbran, ker je bila organizacija na ta dan leta 1945 ustanovljena. Glavni namen svetovnega dneva hrane je opozarjanje, da v svetu živi veliko število ljudi, ki trpi za pomanjkanjem hrane.

Prehranjevalne navade, prehranski vnos ter samo stanje prehranjenosti pomembno vplivajo na pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2, metabolni sindrom, debelost, bolezni prebavil in rak), tako v smislu preprečevanja, kot tudi njihovega razvoja. Ker se zdrave ali pa nezdrave prehranjevalne navade oblikujejo že zgodaj in imajo dolgoročne učinke na naše zdravje, je pomembno, da jim je posvečena zadostno skrb že v otroštvu, vendar pa jih je v vsakem življenjskem obdobju pomembno spodbujati in ohranjati.

Različne raziskave o načinu prehranjevanja v državi kažejo, da se polovica prebivalcev prehranjuje zdravo, pri drugi polovici pa je mogoče zaznati premajhno število dnevnih obrokov in tudi neustrezen ritem prehranjevanja. Smernice zdravega prehranjevanja priporočajo 3-5 obrokov dnevno. Dan je potrebno začeti z zajtrkom, ki nas oskrbi s potrebno energijo za začetek dneva, temu naj na približno štiri ure sledi manjši premostitveni obrok – malica ter večji obrok – kosilo.  Večerja naj bo vsaj dve uri pred spanjem.

Prevelika energijska vrednost obrokov, glede na pretežno sedeč življenjski slog prebivalcev, vpliva na pojav čezmerne teže in debelosti prebivalcev. Preveč zaužitih enostavnih sladkorjev in maščob, zlasti nasičenih, ter premalo vlaknin pa pomembno vplivajo na pojavnost bolezni srca in ožilja ter raka na debelem črevesu.

Raziskava Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, ki so jo septembra predstavili na novinarski konferenci, je pokazala, da je v letošnjem letu, zaradi epidemije koronavirusa COVID-19 občuten upad gibalne učinkovitosti in naraščanje debelosti slovenskih otrok.  Ukrepi, povezani z epidemijo covida-19, zlasti zaprtje družbenega življenja ob njenem izbruhu, so botrovali petinskemu povečanju debelosti in 13-odstotnemu upadu gibalnih sposobnosti pri osnovnošolcih. Čas je za odločne ukrepe, dokler škoda ne bo nepopravljiva, opozarjajo strokovnjaki Fakultete za šport.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za zdravje in Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani