Danes je svetovni dan stranišč. Smešno? Zabavno? Niti ne. Organizacija združenih narodov (OZN) je 19. november razglasila za svetovni dan stranišč, saj ima na svetu več ljudi dostop do mobilnega telefona kot pa do prostora, kamor “gre še cesar peš”.

Koga torej brigajo stranišča? 3,6 milijarde ljudi - ker jih nimajo. Življenje brez stranišča je nevarno, saj je od tega odvisno javno zdravje. Slabe sanitarne razmere onesnažujejo vire pitne vode, reke, plaže in živilske pridelke, saj širijo smrtonosne bolezni zlasti v najrevnejših skupnostih. Po svetu več otrok umre zaradi driske, kot posledice slabih sanitarnih pogojev, kot zaradi HIV, malarije in ošpic skupaj.

Stranišča niso od včeraj. V prenesenem pomenu še danes uporabljamo Vespazijanov izrek Pecunia non olet (denar ne smrdi), ko je Vespazian uvedel pobiranje davka od javnih stranišč, ki se v Franciji še vedno imenujejo vespasienne. Smo imeli vespazijančke tudi v Sloveniji? Skrb za vsaj osnovno higieno je bila pomembna že pred mnogo stoletji!

Janez Vajkard Valvasor nam pripoveduje: "Tam da je namreč kraj, kjer ima njegov gospodar vsako noč neko potrebno opravilo, ki ga celo turški cesar ne more opraviti po kakem odposlancu ali velikem vezirju, temveč sam v lastni osebi ..."

Poznaš stranišče na »štrbunk«? Precej posrečeno ime, kajne? »Štr« »bunk«. Skozi stoletja so se stranišča počasi razvijala do današnjega, angleškega, z izplakovanjem s tekočo vodo.  V Sloveniji ima po podatkih Statističnega zavoda Republike Slovenije 98 % stanovanj stranišče v stanovanju, še vedno pa skoraj 50.000 prebivalcev stanuje v prebivališčih z zunanjim straniščem.  Izum toaletnega papirja Pred vstopom v javni toaletni prostor se marsikdo vpraša »Je WC čist?«. Nekoč pa je bilo vprašanje obratno, kako oditi »čist« iz toaletnega prostora. Legenda pravi, da je bil dragocen Bachov notni rokopis najden, ko je najmanjšo kamrico gostilne obiskal drug skladatelj in na žeblju našel razrezano Bachovo partituro, ki je služila kot, …ja.  

Ali misliš, da je zavitek toaletnega papirja lahko povezan s patentom?

Perforacija toaletnega papirja je bila patentirana pred 130 leti! »Naj se ve, da sem jaz, Seth Wheeler, /…/ izumil nove in uporabne izboljšave zavitkov toaletnega papirja. Narejen je tako, da so ločnice med lističi izmenično iz vzporednih črt, ki potekajo po celotni rolici. Pri potegu se sila preusmeri na povezane točke lističev, s čimer nastanejo prečne napetosti, ki odtrgajo posamičen listič.« To je del patentne prijave, ki jo je Američan Seth Wheeler leta 1891 predložil ameriškemu patentnemu uradu, ki mu je patent pozneje tudi podelil. Od tedaj je minilo že 130 let, papir pa še vedno trgamo na način, kot si ga je zamislil izumitelj. Imaš kakšen boljši predlog ali izboljšavo?

KAJ JE PATENT?

Patent se podeli za izum, ki je nov, na inventivni ravni in je industrijsko uporabljiv. Imetniku patenta zagotovi izključno pravico preprečiti drugim, ki nimajo njegove privolitve, da bi predmet patenta izdelovali, uporabljali ali prodajali. Če želi izumitelj dobiti patent, mora vložiti patentno prijavo. V Sloveniji patente podeljuje Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Patent je podeljen za obdobje največ 20 let od datuma vložitve prijave in velja v državi, v kateri je bil podeljen.

Zato bodi tudi ti čim bolj ustvarjalen. Pri okrepitvi ustvarjalnih navad in pridobivanju novega znanja o intelektualni lastnini so ti lahko v pomoč učna gradiva pobude Urada EU za intelektualno lastnino Ideas Powered@School, ki spodbuja kreativnost, inovativnost in podjetništvo med mladimi Evropejci.

Te je prijelo, da bi kaj izumil? Izumi nam olajšajo življenje!

Če pa veš, da obstaja svetovni dan stranišč, da je bil zavitku toaletnega papirja podeljen patent ali pa kar tako, ker si želiš ta izum pobliže ogledati, piši na sipo@uil-sipo.si in prejel boš svoj zavitek.

Vir: Urad RS za intelektualno lastnino