Na OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development) od 20 do 24. septembra 2021 poteka forum Teden mladih 2021 (Youth Week 2021, z naslovom “Pripravljeni na prihodnost?” z obravnavo nujnih investicij in ukrepov za mlade s področja izobraževanja, zaposlovanja in dela, podjetništva, mentalnega zdravja ter kako izboljšati priložnosti mladih ob krizi COVID-19.

V uvodnih besedah foruma je NGS Ulrik Knudsen izpostavil, da imajo danes mladi dvakrat večje možnosti za dokončanje visokošolskega izobraževanja kot leta 1998. Zaradi COVID-19 krize pa so veliko bolj izpostavljeni in soočeni s težavami tekom izobraževanja, pridobivanja spretnosti ter iskanju službe oz. zaposlovanja v prekarnih oblikah dela. Glede na leto 2020 se je število NEET oseb (mladi odrasli, ki niso vključeni v izobraževalni sistem, niti zaposleni) povišalo, npr.: za 4% v ZDA, zabeležena je številčna izguba delovnih mest in prihrankov, povečal se je riziko dolgoročne brezposelnosti, socialne izključenosti in nezmožnosti ohranjanja dostojnega življenja. Mnoge države so sprejele ukrepe za pravočasno preprečevanje še večjih izpadov; 2/3 držav OECD skupine je zagotovilo finančne spodbude, spodbujanje pripravništva in prakse. FR je to področje močno spodbujala že pred krizo, v času krize so to še okrepili.
Mnoge države so sprejele ukrepe za spodbudo zaposlitvenih možnosti, karierna posvetovanja za mlade, več kot 2 /3 držav je zagotovila dogodkovne finančne pomoč za nadaljevanje študija oz. za iskalce prve zaposlitve. Potrebujemo več ciljanih politik za tiste, ki to najbolj potrebujejo. 2/3 mladih meni, da bi države morale več storiti za zagotovitev ekonomsko-socialne varnosti. OECD nadaljuje delo za sprejem OECD Priporočil o mladih (OECD Youth Recommendation).

Po besedah Stuarta Roberta, AUT ministra za zaposlovanje, je AUT v zadnjih mesecih vložila 11 milijard AUT$ v programe za izboljšanje spretnosti oz. pridobitev novih tehnoloških spretnosti, hkrati so vzpostavili tudi program za analizirane in spremljanje stanja med mladimi ter razvoj in vpliv AI vezano na to področje, z namenom podrobnejše analize, kaj povzroča dolgoletno brezposelnost mladih. Ob tem so tudi oblikovali program za zaposlovanje mladih, ki je intenzivnejši in dražji (po njihovih ocenah kar za trikrat) kot običajen zaposlitveni program.

Nicolas Schmit, EU komisar za delovna mesta in socialne pravice: cilj EK je, da vsi mladi pridobijo kvalitetno izobrazbo ali prakso v 4 mesecih od trenutka vstopa na delovni trg/izgube zaposlitve. Analize napovedujejo, da bo tudi po krizi ostalo 15% mladih brezposelnih, kar se bo oblikovalo kot dolgoročni strukturni problem. EU je ta kriza presenetila, predvsem pa podatki, vezane na mlade. V prejšnji krizi se je EK prepozno odzvala, sedaj se moramo odzvati hitro in drzno, saj sicer okrevanje poteka predolgo. Izpostavil je program Youth Guarantee, z namenom oblikovanja in zagotavljanja finančnih sredstev za zagotavljanje kvalitetnih delovnih mest in izobraževanj, predvsem pa da ta dosežejo najbolj prizadete.
EK spodbuja DČ za zagotavljanje finančnih podpor in spodbud za vključevanje mladih v delovno okolje, za pridobitev potrebne prakse in pripravništva, ki so se sicer tekom pandemije drastično zmanjšala. Izjema je FR, ki je pravočasno pripravila ukrepe za zagotovitev večjega števila pripravništev v sodelovanju in s podporo gospodarstva. EK že vidi pozitivne učinke teh ukrepov, saj se število mladih brezposelnih postopoma zmanjšuje, npr. v Grčiji. Vsi ti ukrepi in spodbude so močno povezani z nacionalnimi načrti za obnovo in okrevanje, saj se v državah že implementirajo, finančna sredstva pa namenjajo državam in investirajo v zaposlovanje mladih. Osredotočiti se moramo tudi na sektorje, kjer se zaposlitvene priložnosti za mlade oblikujejo, npr. v digitalnih ekonomijah, za kar morajo biti dobro usposobljeni. Leta 2022 bo naslovljeno kot leto  mladih, Young generation. V sodelovanju z DČ bo kmalu lansiran nov projekt ANA, da se mladim zagotovijo nove priložnosti preko mobilnosti, iskanja usposabljanj in pripravništva.

Panelisti so izpostavili, da je prehod iz šolskega sistema na delovni trg pomemben, da pa ob tem ne smemo pozabiti na kvalitetna delovna mesta, plačana pripravništva, primerne spretnosti ter ozaveščanje delodajalcev, da je po drugi strani potrebno investirati v zaposlene in mlade, tako med izobraževanjem, kot ob zaposlitvi.

Mlade moramo ponovno razdeliti na skupine, saj imajo različne potrebe. FIN ministrica za socialne zadeve meni, da mladi potrebujejo lahko dostopne in pravočasne ukrepe in spodbude, ki bodo naslavljale najbolj ogrožene predstavnike. FIN reformira sistem starševskega varstva, upoštevajoč nove okoliščine dela na daljavo in spolnega vidika. Za zagotavljanje socialne in zdravstvene zaščite mladih morajo usklajeno delovati delovno, zdravstveno, gospodarsko področje.

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve