Mladinska mreža MaMa je v petek, 3. septembra, v Zavodu za mladino in šport Trbovlje organizirala že 4. tradicionalno poletno druženje članic Mreže MaMa, na katerem so skupaj pregledali tekoče projekte, gostitelji in trije drugi mladinski centri so predstavili svoje dobre prakse dela z mladimi, se pogovarjali z direktorico Urada RS za mladino in se neformalno družili in povezovali.

Uvodoma je udeležence pozdravila direktorica Zavoda za mladino in šport Tina Moljk in izpostavila, da so z Zavodom združili dve dejavnosti – šport in mladino in tako deavnosti za mlade razširili na podrocje sporta. Poudarila je, da ima mladina v zavodu še vedno največjo vlogo in da bodo v nadaljevanju začeli z začrtanim delom. “Področje mladine je za nas zelo pomembno in Mladinski center Trbovlje se je v pretekolisti povezoval z različnimi organizacijami in tega si želimo tudi v prihodnje, saj se zavedamo, da je delo z mladimi zelo pomembno, mladinski centri pa jim nudijo pristor za izražanje in podporo pri vključevanju v družbo.”

Direktorica Mreže MaMa Maja Hostnik je v nadaljevanju predstavila rezultate dela prvega polletja in prihodnje načrte, med katerimi je tudi nova strategija razvoja MreŽe MaMa in mladinskih centrov, ki bo sprejeta na Klubu MaMa v novembru. “Za članice bomo organizirali tudi več usposabljanj za delo z mladimi iz ranljivih ciljnih skupin in kako naj mladinski centri prepoznajo in podprejo mlade v duševni stiski. S področja razvoja in kakovosti mladinskega dela je Logbook orodje zelo pomembno, zato bomo še naprej širili krog občin in mladinskih centrov. Vsekakor bomo vse dogodke načrtovali v živo in jih tudi izpeljali, saj verjamemo, da je vse izvedljivo, hkrati pa imamo v naši mreži mladinske centre, ki so se na epidemijo dobro odzvali,” je še poudarila in in dodala, da so na Mreži MaMa v okviru portala mlad.si aktivni tudi na TikToku.

Sledilo je skupinsko nabiranje idej, predlogov in pobud, ki so jih udeleženci v okviru različnih tem razvili skozi razpravo. Predlagali so združitev formalnega in neformalnega izobraževanja v okviru mladinskega dela, izpostavili pomembnost zelenitve digitalizacije in njeno uporabnost pri varovanju naravnih virov, za okrevanje po epidemiji so predlagali izvedbo mobilnih delavnic na temo psihosocialnega zdravja in psihološke podpore, želijo pa si tudi sodelovati z Ministrstvom za zdravje in več mreženja mladinskih centrov iz celotne Slovenije.

V nadaljevanju so primer dobre prakse predstavili mladinski delavci iz Zavoda za mladino in šport Trbovlje, razvili so namreč refleksijske kartice za delo z brezposelnimi mladimi. Ustvarili so jih z mislijo, da opolnomočijo mlade brezposelne in jim omogočajo globlji uvid v njihovo trenutno počutje oziroma stanje, prav tako pa jih opogumijo, da lažje začrtajo pot do želene zaposlitve.

Svoj primer dobre prakse so predstavili tudi predstavniki Mladinskega centra Zagorje ob Savi, ki so z idejo, da bi mlade navdušili nad njihovim domačim krajem, v okviru operacije “Lov na črni zaklad” izdelali aplikacijo za vodene turistične pohode po Zagorju, ki so jo poimenovali »Totalna panika«. Terenska igra, ki deluje preko aplikacije Actionbound, je odličen način za spoznavanje nepoznanega mesta. Aplikacija uporabnika vodi po znamenitostih mesta, kjer ga čakajo izzivi, ki jih morajo opraviti na svoji poti. Več o aplikaciji najdete na povezavi.

Tudi v Mladinskem centru Šentjur so razvili aplikacijo, ki so jo poimenovali “Nagradi se”, s katero mlade z zbiranjem točk spodbujajo k participaciji, kulturnim aktivnostim in aktivnemu preživljanju prostega časa. Mladi lahko točke zbirajo na petih področjih: aktiven občan, moja zanimanja, omrežen občan, moj projekt in megafon, pripravili pa so tudi predstavitveni video in navodila za uporabo programa.

Kot slednji so primer dobre prakse predstavili Mladi zmaji, ki so leta 2019 združili moči z Ljubljanskim potniškim prometom in skupaj s kreativnimi strokovnjaki ter mladimi odslužen avtobus predelali v prostor za druženje in tako ustvarili mobilni mladinski center za “sive cone Ljubljane”, lokacije, podhranjene s prostori in programi za mlade. Projekt, danes znan kot ‘Ljuba in Drago’ – mobilni mladinski center, je bil proces od ideje do uresničitve. Mlade so na projektu vodili in usmerjali izkušeni strokovnjaki s področja kreativnih industrij (oblikovanje, arhitektura, komunikacija) in mladinskega dela. Ti so mlade mentorirali po načelih “učenje z udejanjanjem (learning by doing)” – od ideje do končne izvedbe projekta. Več o projektu preberite na povezavi.

Zbrane je ob zaključku uradnega dela nagovorila še direktorica Urada RS za mladino mag. Dolores Kores, s katero so predstavniki mladinskih centrov razpravljali o izboljšanju pogojev mladinskega dela in o težavah, s katerimi se soočajo z mladimi. “Od vas se vedno naučim kaj novega, saj imate res pestre programe,” je pohvalila delo mladinskih centrov in ob tem opozorila na pomembnost mladinskih aktivnosti predvsem v času predsedovanja Slovenije Svetu EU, katerega osrednja tema je 9. mladinski cilj: “prostor in participacija za vse”.
Udeleženci so v pogovoru s Koresovo izpostavili problematiko duševnih težav med mladimi in predlagali dodatno izobraževanje mladinskih delavcev na tem področju ter druge metode, ki bi pripomogle k izboljšanju psihosocialnega stanja mladih. “Tukaj se postavlja vprašanje, ali so mladinski centri tisti, ki bi morali postati tudi centri za psihosocialno pomoč. Strinjam se, da bi morali mladinski delavci biti dovolj usposobljeni za pravočasno prepoznavanje duševnih težav in posledično za ustrezno reagiranje, ” je ob tem odgovorila direktorica Urada RS za mladino in zagotovila, da se zaveda resnosti situacije med mladimi in zagotovila, da bodo predlogi prišli do ustreznih odločevalcev za to področje.

Po koncu uradne razprave so se udeleženci, ki so prišli iz mladinskih centrov iz vse Slovenije, družili v neformalnem vzdušju in tako skupaj začeli novo popoletno sezono v mladinskih centrih.

Vir: Mreža MaMa