UNICEF opozarja, da bi v prihodnjih šestih mesecih lahko zaradi preprečljivih vzrokov vsak dan umrlo dodatnih 6000 otrok, saj pandemija COVID-19 še naprej slabi zdravstvene sisteme in moti zdravstvene storitve.

Ocena temelji na analizi raziskovalcev iz Inštituta za javno zdravje Johns Hopkins, ki je bila objavljena v reviji o globalnem zdravju The Lancet Global Health. Najslabši od treh scenarijev v 118 državah z nizkim in srednjim dohodkom predvideva, da bi lahko v prihodnjih šestih mesecih zaradi zmanjšanja rutinskih zdravstvenih storitev in porasta podhranjenosti umrlo dodatnih 1,2 milijona otrok, mlajših od 5 let. 

Napovedane dodatne smrti otrok bodo poleg 2,5 milijona otrok, ki umrejo pred svojim petim rojstnim dnem v šestih mesecih v 118 državah, vključenih v raziskavo, ogrozile napredek, ki je bil v preteklem desetletju dosežen na področju zmanjševanja umrljivosti otrok, mlajših od 5 let. V prihodnjih šestih mesecih bi lahko poleg 144.000 mater, ki v 118 državah umrejo v obdobju šestih mesecev, dodatno umrlo še približno 56.700 mater

V državah s šibkimi zdravstvenimi sistemi pandemija COVID-19 močno obremenjuje medicinske dobavne verige, zdravstvene delavce in terja dodatna finančna sredstva. Obiski zdravstvenih domov upadajo zaradi samoizolacij, policijskih ur,  motenj v javnem prometu in zaradi strahu pred okužbo. V komentarju poročila, objavljenega v reviji Lancet, UNICEF opozarja, da bi omenjene motnje lahko povzročile drastično povečanje smrti otrok in mater.  

V analizi so predstavljeni 3 potencialni scenariji vpliva zmanjšanja zdravstvenih storitev zaradi krize na smrtnost otrok in mater. Najslabši scenarij predvideva, da bi se zaradi velikega krčenja zdravstvenih storitev največje število dodatnih smrti otrok verjetno zgodilo v Bangladešu, Braziliji, Demokratični republiki Kongo, Etiopiji, Indiji, Indoneziji, Nigeriji, Pakistanu, Ugandi in Tanzaniji. Deset držav, ki bi po najslabšem scenariju najverjetneje imele najvišjo stopnjo umrljivosti otrok, so: Džibuti, Esvatini, Lezoto, Liberija, Mali, Malavi, Nigerija, Pakistan, Sierra Leone in Somalija. V teh državah je nadaljevanje zagotavljanja zdravstvenih storitev ključnega pomena za reševanje življenj. 

Krčenje zdravstvenih storitev vključuje storitve načrtovanja družine, predporodno in poporodno oskrbo, porod, cepljenja ter preventivne in kurativne preglede. Ocene kažejo, da v kolikor bo zaradi kakršnega koli razloga prekinjena rutinska zdravstvena oskrba in zmanjšan dostop do hrane, lahko pričakujemo drastičen porast umrljivosti otrok in mater. Največje število dodatnih otroških smrti bo posledica povečanja podhranjenosti, zmanjšanja zdravljenja sepse in pljučnice pri novorojenčkih.

UNICEF-ova pomoč na terenu je usmerjena v zaščito najranljivejših otrok pred pandemijo koronavirusa. Organizacija si v sodelovanju s partnerji in vladami prizadeva za:

• zaščito zdravja otrok;
• zagotavljanje dostopa do čiste vode, sanitarij in higienskih pripomočkov najranljivejšim;
• nadaljevanje izobraževanja otrok;
• finančno podporo družinam;
• zaščito otrok pred nasiljem, izkoriščanjem in zlorabami;
• zaščito otrok beguncev in migrantov ter vseh, ki so jih prizadeli konflikti; 

"Otroci lahko postanejo največje žrtve pandemije koronavirusa. Potrebujemo takojšnje,  srednjeročne in dolgoročne ukrepe za odziv na trenutne izzive kot tudi za zaščito otrok pred posledicami pandemije. Obenem želimo nazaj zgraditi boljši svet kot pred pandemijo. Za to potrebujemo skupne ideje, vire, ustvarjalnost in solidarnost," poudarja Henrietta Fore, izvršna direktorica UNICEF-a.

Vir in foto: UNICEF Slovenija