V januarju, letos natančneje 19. januarja, obeležujemo Svetovni dan religij. Nekoliko se razlikuje od ostalih svetovnih dni, saj ga ni določila medvladna organizacija, da bi izboljšala ozaveščenost neke problematike. Uveden je bil leta 1950, obeležuje pa se ga po vsem svetu vsako tretjo nedeljo v januarju. Dan je namenjen spodbudi medverskega razumevanja, s prireditvami po vsem svetu pa sledilci vsake vere spodbujajo k priznavanju podobnosti različnih ver. 

Verska podoba sveta je zelo raznolika, pluralna, saj je na svetu ogromno število različnih verstev, različnost pa se pojavlja tudi znotraj posameznih ­ posebno največjih svetovnih ­ verstev.  Poleg tega  pa  je  ta  verska  podoba sveta podvržena  nenehnemu  spreminjanju. Po svetu obstaja več sto skupin religij, vsak si lahko izbere svojo miselnost in vero.

Med najpomembnejšimi mednarodnimi dokumenti, ki urejajo versko svobodo, sta splošna deklaracija o človekovih pravicah, ki jo je leta 1948 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, ter konvencija Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Versko svobodo v Sloveniji zagotavlja tudi ustava. Ta med drugim določa, da je delovanje verskih skupnosti svobodno. Določa tudi, da je izpovedovanje vere v zasebnem in javnem življenju svobodno.

V Ustavi RS je zapisano, da je izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju svobodno in da se nihče ni dolžan javno opredeliti o svojem verskem ali drugem prepričanju. Tudi spraševanje o verskem, spolnem ali političnem prepričanju velja za neprimerno. Najstarejši verski skupnosti v Sloveniji sta katoliška in evangeličanska. S priseljevanjem prebivalcev z območja republik nekdanje Jugoslavije sta se povečali tudi muslimanska in pravoslavna verska skupnost.

Podatki iz leta 2017 kažejo, da je največ prebivalcev Slovenije katoliške veroizpovedi (približno 60 %), sledijo prebivalci pravoslavne in muslimanske veroizpovedi (vsaka približno 2,5 %) ter evangeličani (približno 1 %). Delež muslimanov se je v zadnjih 20 letih povečeval, delež katoličanov pa zmanjševal. Znaten je tudi delež ateistov (neverujočih), ki se po nekaterih ocenah giblje med 10 in 20 %. Delež katoliških vernikov na podeželju je višji kot v mestih, medtem ko pripadniki ostalih veroizpovedi v večjem številu živijo v mestih.

Po podatkih Slovenske škofovske konference, so ob Letnem poročilu katoliške cerkve v  Sloveniji 2019 zapisali, da je leta 2017 Slovenija štela 2.088.908 prebivalcev, od teh je bilo 1.513.756 katoličanov (72,74 %).

Vabljeni k branju intervjuja, kjer se z Matevžem Mehletom, mladim duhovnikom pogovarjamo tudi o mladih in duhovnem ter o delovanju Katoliške mladine, zavoda za vzgojo, versko, kulturno in izobraževalno dejavnost mladih, ki je pričel s svojim delovanjem v začetku lanskega leta, pa tudi o ukinitvi Skupnosti katoliške mladine (SKAM), organizacije, ki je bila kar 25. let dejaven člen na področju mladinske pastorale v Sloveniji.

Ste vedeli da:

• po podatkih Urada RS za verske skupnosti v Sloveniji deluje 54 registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti,
• se morate, v primeru, da želite registrirati novo versko skupnost, obrniti na Ministrstvo za kulturo,
• v Sloveniji, med drugimi, obstaja tudi Čezvesoljska Zombi cerkev blaženega zvonjenja.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: pixabay