Situacija, s katero se trenutno soočamo, lahko povzroči različne odzive. Za nekatere je to težka preizkušnja, nekateri bodo iz te situacije pridobili kaj pozitivnega.

Stiske v času epidemije so lahko povezane z različnimi stvarmi, odvisno od tega, v kakšni situaciji smo in kaj doživljamo kot največjo grožnjo. Stiske so lahko povezane s strahovi pred okužbo s koronavirusom in obsojanjem okolice, če smo okuženi. Prav tako se lahko pojavijo tudi strahovi pred prihodnostjo, z občutki nemoči, pomanjkanjem kontrole nad situacijo, negotovostjo, ukrepom omejenega gibanja in še čem.

Stiske se lahko kažejo v različnih oblikah, denimo v obliki žalosti, strahu, lahko pa se stiska izraža tudi skozi agresijo, jezo, napetost, pretirano uporabo alkohola, poživil in pomirjeval. Pomembno je, da smo pozorni na svoje počutje, občutke in obnašanje, saj se moramo zavedati, da v stiski nismo sami in lahko takoj poiščemo pomoč pri najbližjih, prijateljih in drugih virih, ki so na voljo za pomoč v stiski.

Na področju duševnega zdravja deluje psihosocialna ekipa Mladih zmajev, ki mlade preko svoje Facebook strani informira o soočanju s tesnobo, depresijo in občutki nemoči. Tudi Mladinska postaja Moste mladim nudi brezplačno psihološko podporo preko telefonskega ali video klica.

V Mladinskem centru Velenje so v okviru programa eMCe plac ozavešča vzpostavili #eMCe pomaga telefon, namenjen mladim, ki ste v stiki, v težavah, ki potrebujete pomoč ali samo pogovor. Pokličete lahko dvakrat na teden, ob ponedeljkih in sredah med 18.00 in 20.00, na telefonsko številko 031 022 330, tisti, ki o svojih čustvih lažje pišete pa lahko pošljete elektronsko pošto na brigita.sinigoj@t-2.si.

Brezplačno psihološko svetovanje za mlade med 13. in 30. letom nudijo tudi v Zavodu Škatlica. Prijave sprejemajo na e-mail naslov: skupinazamlade@gmail.com, lahko pa se prijavite tudi preko spletnega obrazca. 

Dobrodošlo je, če znamo in zmoremo takšna čustvena stanja pri sebi in tudi naših bližnjih prepoznati in se tudi primerno odzvati. Kakor se znamo z ukrepi prve pomoči odzvati v primeru blažjih ali težjih telesnih poškodb oziroma akutnega bolezenskega stanja, dokler ni zagotovljena strokovna oskrba, se lahko naučimo tudi psihološke prve pomoči.

Psihološka prva pomoč je pomoč, ki jo nudimo osebi z duševno/psihično težavo ali stisko. Zato je pomembno, da ko pri prijatelju opazimo stisko, nudimo občutek opore in ponudimo pomoč. Pogovorimo se o počutju, stiskah, strahovih, nemoči, o spremembah obnašanja, ki smo jih opazili. Pogovor pomaga, da se razbremenimo, se počutimo slišane in morda najdemo nove rešitve za svoje težave. Bolj kot to, da izberemo prave besede, je pomembno, da smo v svoji želji po pomoči pristni, predvsem pa, da osebe ne obsojamo in ne vrednotimo povedanega tudi, če se nam zdi reakcija sogovornika mogoče pretirana.

Bolj podrobne smernice, ki vam lahko pomagajo pri pogovoru z osebo v stiski, najdete na naslednjih povezavah Nacionalnega inštituta za javno zdravje:

Psihološka prva pomoč v primeru paničnega napada

Psihološka prva pomoč v primeru depresije

Psihološka prva pomoč v primeru samomorilne ogroženosti

Psihološka prva pomoč v primeru tveganega in škodljivega pitja alkohola

Na voljo so vam tudi brezplačni razbremenilni telefonski pogovori.

Vir: NIJZ in uredništvo Mlad.si