Podatki iz različnih raziskav kažejo, da se veliko mladih podaja v tvegane spolne odnose zaradi slabega ali pomanjkljivega znanja o spolnosti. Pomanjkanje informacij o (varni) spolnosti, posebej v sklopu formalnega izobraževanja, so izpostavili tudi številni dijaki v sklopu regijskih posvetov za pripravo nacionalne Resolucije o programu za mladino.

Na portalu mlad.si smo zato pripravili pregled kontracepcijskih sredstev, ki so na voljo v Sloveniji. Čeprav je na spletu veliko informacij, najboljše in pravilne informacije dobiš tudi pri ginekologu. Ginekologi namreč prvi obisk pred začetkom spolno aktivnega življenja priporočajo prav zato, da dobiš vse potrebne informacije o varni spolnosti - vrstah kontracepcije, ki so ti na voljo, spolno prenosljivih okužbah in menstrualnem ciklu.

Katera vrsta kontracepcije je primerna zame?

Zaščita med spolnimi odnosi je odgovornost obeh partnerjev, a dejstvo je, da je večina kontracepcijskih sredstev namenjenih ženskam, zato je dobro, da veš katere možnosti so ti na voljo, kako delujejo, kako zanesljive so in ali te ščitijo tudi pred spolno prenosljivimi okužbami.

Poznamo več vrst kontracepcijskih sredstev za preprečevanje nezaželene nosečnosti, ki se razlikujejo glede na učinkovitost delovanja. Pomembno je vedeti, da le nekatere izmed njih sočasno ščitijo tudi pred spolno prenosljivimi okužbami. Glede na mehanizem delovanja delimo kontracepcijo na hormonsko kontracepcijo, nujno kontracepcijo, pregradne metode kontracepcije, in še na obdobno vzdržnost, prekinjen spolni odnos in sterilizacijo.

Hormonska kontracepcija

Med hormonsko kontracepcijo spadajo kontracepcijske tablete, na voljo pa so še maternični vložek s hormonskim delovanjem ter kontracepcijski, vaginalni obročki, obliži in injekcije. Najbolj razširjena je uporaba dveh sintetičnih hormonov – progesterona in estrogena, ki preprečita ovulacijo. Ob pravilni uporabi ta način nudi skoraj stoodstotno zaščito. Kljub temu, te ne ščitijo pred spolno prenosljivimi okužbami, ki jih še najbolje preprečiš s skrbnim izbiranjem spolnih partnerjev ter z obvezno uporabo bariernih metod (kot sta kondom in diafragma).

Na zmanjšanje učinkovitosti kontracepcijskih tablet lahko vpliva bruhanje v času do 2-eh ur po zaužitju kontracepcijske tablete ali močna driska, prav tako njihovo učinkovitost zmanjšujejo tudi nekateri antiepileptiki, antibiotiki in pripravki iz šentjanževke.

Pregradna kontracepcija

Med pregradno kontracepcijo spadajo moški kondom, ženski kondom, diafragma in maternični vložek, ki pa se ga najstnicam in mladim odraslim ženskam odsvetuje.

Pri moškem kondomu je stopnja zaščite ob pravilni uporabi 82%. V primerjavi s sodobnimi hormonskimi metodami so kondomi manj zanesljivi in učinkoviti pri zaščiti pred nosečnostjo, vendar so edina metoda, ki bo zaščitila pred spolno prenosljivimi okužbami, vključno s HIV/aidsom. Pri uporabi kondomov iz lateksa dodatna uporaba lubrikantov na oljni osnovi ni priporočljiva, ker lahko poškodujejo kondom.

Ženski kondom je kondom, ki se prilega nožnici. Narejen je iz navlažene gumijaste cevasto oblikovane snovi z obročkom za pritrditev, ki ga zadrži v nožnici in iz zunanjega obročka, ki ustvari odprtino, skozi katero gre ud. Ob pravilni uporabi ima 79% zaščito.

Diafragma je gumijasta kupola, ki ima v obodu upogljiv obroč. Nožnici se prilega po diagonali in se uporablja v kombinaciji s spermicidom. V nožnici mora ostati še šest ur po koncu spolnega odnosa, po tem času jo moramo odstraniti. Ob pravilni uporabi ima 88% zaščito.

Obdobna vzdržnost

Pri obdobni vzdržnosti gre za vzdržnost od spolnih odnosov med plodnimi dnevi – ovulacijo. Gre za enega najmanj varnih načinov, če se ne izvaja zelo natančno in dosledno, posebej, če ima posameznica neredne menstrualne cikluse, kar otežuje natančno določanje plodnih dni. Ob pravilnem izvajanju, kjer je potrebno vsakodnevno spremljanje menstrualnega cikla je metoda 76% zanesljiva.

Nujna kontracepcija

Nujna kontracepcija je poznana tudi kot jutranja tabletka. Ta metoda ni namenjena redni rabi, ampak le kot rešitev v sili. Potrebno jo je vzeti v 12 urah po nezaščitenem spolnem odnosu in ne kasneje kot 3-5 dni po njem.

Preden se odločiš o vrsti kontracepcije, premisli o vseh vplivih posamezne metode na tvoje zdravje. Medtem ko barierne oblike kontracepcije nimajo posebnega vpliva na zdravje, lahko uporabnice hormonske kontracepcije občutijo kar nekaj sprememb. Zato je pomembno, da se o primerni vrsti kontracepcije zate, glede na tvoje želje in zdravje, posvetuješ z ginekologom.

Natančne primerjave med posameznimi kontracepcijskimi sredstvi najdeš tudi na tej spletni strani v angleščini.

Kdaj prvič h ginekologu?

V Sloveniji ženske in dekleta ginekologa najpogosteje prvič obiščejo pri starosti približno 20 let, kar je tudi zadnja priporočljiva starost za prvi obisk ginekologa. Sicer pa ginekologi priporočajo, da naj bi jih dekleta prvič obiskala najkasneje pred pričetkom spolnega življenja.

Prvi obisk ni namenjen ginekološkemu pregledu, če pred tem še nisi bila spolno aktivna, temveč je namenjen pogovoru in svetovanju, in sicer o kontracepciji, o problematiki spolno prenosljivih okužb ter o njihovem preprečevanju, o cepljenju proti okužbi s HPV in o morebitnih težavah, povezanih z menstrualnim ciklusom. Znanje s področja spolnega zdravja in hormonskega sistema je namreč izjemno pomembno.

Med prvim obiskom te bo ginekolog_inja povprašal_a tudi o tvojem splošnem zdravju, zato je dobro da si pred prvim obiskom pripraviš odgovor na naslednja vprašanja:

• Kdaj oz. pri kateri starosti je nastopila prva menstruacija?
• Kolikšno je povprečno trajanje menstrualnega ciklusa? Ali so krvavitve boleče, kakšna je intenzivnost bolečin? Kdaj se bolečine pojavljajo in koliko časa trajajo?
• Ali uporabljaš kakšna zdravila in zakaj, ali obstajajo v družini kakšne zdravstvene tegobe, posebej na ginekološkem področju?

V Sloveniji lahko dekleta že od dopolnjenega 13. leta, tudi brez vednosti staršev, izberejo ginekologa, ki jim predpiše hormonsko kontracepcijo.

Vir: uredništvo mlad.si