Preventivni ukrepi proti bolezni covid-19 so Oratorij Slovenija letos spodbudili, da so usposabljanje Oratorijski voditelj II izvedli preko spleta. Njegov format treh vsebinsko ločenih večerov s tremi različnimi predavatelji je bil za ta "eksperiment" več kot primeren.

Negativna stran spletnega usposabljanja je bila predvidljiva: bilo je nekoliko manj medosebnega stika in izmenjave med udeleženci. A celostna izkušnja je bila pozitivna, saj se je usposabljanja lahko udeležilo dvakrat toliko udeležencev kot pretekla leta: skupno kar 57 mladih voditeljev.

V prvem večeru se je logoterapevt in mediator mag. Martin Lisec osredotočil na komunikacijo z animatorsko skupino. Drugi večer je oblikoval dolgoletni mladinski delavec Matej Cepin, ki je mlade voditelje najprej popeljal na pot spraševanja, kateri so njihovi "goreči grmi", ki jih kličejo na pot mladinskega voditeljstva. V drugem delu pa je o voditeljstvu na zanimiv način spregovoril preko svojih petih pravil za dobro vodenje skupine, ki jih je sestavil preko svojih dolgoletnih izkušenj. Zadnji večer je bil namenjen spoznavanju oratorijske pedagoške metode in njegovega začetnika, Janeza Boska, v katero nas je vpeljal salezijanec Jure Babnik.

Don Bosko je že kot mlad fant kazal zanimanje za vodenje in vzgojo vrstnikov. Kot mlad duhovnik pa se je v industrializacijskem Torinu leta 1840 soočil z vso bedo mladih fantov, ki so v mesto prišli s trebuhom za kruhom, končevali pa na ulicah in v zaporih. Svoje vzgojno poslanstvo je prepoznal v tem, da tem mladim omogoči dostojno življenje, delo in izobrazbo. Svoj Oratorij je osnoval kot vzgojno-izobraževalno in socialno ustanovo, ki je mladim nudila vse, karkoli je kdo potreboval. Bil je tudi eden prvih "sindikalistov", saj je za svoje fante od delodajalcev zahteval in tudi dosegel razumne delovne pogodbe.

O svoji pedagoški metodi, ki jo je poimenoval preventivni vzgojni sistem, ni zapustil veliko zapisanega, je pa zato toliko več znanega iz njegove prakse. V ospredje je postavljal odnos med vzgojiteljem in mladim, ki je za razliko od drugih pedagoških modelov takratnega časa temeljil na prijateljskem odnosu (ljubeznivosti) in ta je bil podlaga za avtoriteto, ki jo je užival med mladimi. Pomembna se mu je zdela tudi stalna prijateljska navzočnost med mladimi, preko katere lahko vzgojitelj mlade preventivno usmerja od slabih k dobrim odločitvam.

Več o samem usposabljanju oratorijskih voditeljev si lahko preberete TUKAJ.

Vir in foto: Oratorij Slovenija