V preteklih dneh se je v medijih veliko govorilo o prekarnih oblika dela, ki so jim slovenski mladi v veliki meri izpostavljeni. Po besedah direktorja Inštituta za študije prekariata, Črta Poglajna, jim to prinaša: »Odvisnost od staršev in zapoznelo osamosvajanje, nezmožnost oblikovanja družine, obenem pa se med mladimi še pred 30. letom pojavlja izgorelost, kar je katastrofa.«

Na problematiko prekarnega dela opozarja tudi študija Slovenske mladine 2018/2019, ki je bila opravljena v sklopu študije mladih v Jugovzhodni Evropi, izvedena v sklopu fundacije FES. Avtorji raziskave podajajo snovalcem strategij v premislek ponovno ovrednotenje ekonomskih modelov in morebitno postavljanje novega sistema socialne varnosti, saj se tako mladi, kot tudi starejši, ki se znajdejo v prekarnih oblikah dela, ki ne nudi dolgoročne varnosti, počutijo manj varne in težje načrtujejo prihodnost.

Ker se na Inštitutu za mladinsko politiko zavedajo pomembnosti vključevanja mladih tako v odločevalske procese, kot tudi v procese sooblikovanja lokalne skupnosti, so tekom svojega šestletnega delovanja razvili programe, ki omogočajo prav to. Njihovo poslanstvo je namreč spodbujati mlade, da izrazijo svoje mnenje, participirajo v družbi in jih v političnih odločitvah spodbujati k jasnemu podajanju mnenj in zastopanju stališč, ki so zanje pomembna. Na drugi strani pa sodelujejo tudi  z odločevalci, saj imajo ti v rokah platno in škarje in lahko oblikujejo mladinske politike po meri mladih in s tem omogočajo, da se mladi v njihovem okolju dobro počutijo in prosperirajo, kar je za dobro družbo ključnega pomena.

Na Inštitutu za mladinsko politiko so še dodali, da ne glede na to ali gre za stanovanjsko problematiko, zaposlovanje ali reševanje problematike na drugih področjih za mlade, je ključno, da se počutijo vključeni. Šele ko bodo sami dobili občutek, da so vključeni v procese, ki se so zanje pomembni, se bodo odzvali tudi sami.

Celoten članek si preberite na tej povezavi.

Vir: Inštitut za mladinsko politiko

Foto: pexels