Kaj se dogaja?
Objave uredništva portala mlad.si
Vpogled v življenje slovenskih študentov
V petek, 14. decembra 2018, je na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport potekala predstavitev že šeste mednarodne raziskave EVROŠTUDENT VI in ključnih izsledkov raziskave v Sloveniji. "Raziskava je izjemnega pomena, ker pri študentih ne šteje samo stopnja dosežene izobrazbe, ampak štejejo tudi ekonomske in socialne razmere, saj so te za marsikoga ovira za študij," je ob predstavitvi povedal minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo.
V raziskavi Euroštudent, ki so jo izvedli v 28 evropskih državah je med letoma 2016 in 2018 sodelovalo 300.000 študentov. V Sloveniji je raziskavo izvajalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj s Centrom RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (Cmepius) ter Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS). Rezultati raziskave omogočajo vpogled v socialne značilnosti študentske populacije in kažejo na zanimive ugotovitve, ki jih bo potrebno v prihodnosti izboljšati saj "ni vseeno, da dve petini študentov v Sloveniji meni, da zdravstvena oskrba v času študija ni zadostna, kot ni vseeno, da morajo študenti delati, da lahko študirajo in preživijo" je poudaril minister za šolstvo Pikalo.
Skoraj 40 odstotkov študentov pestijo finančne težave
Čeprav mnogi enačijo študentska leta z brezskrbnostjo, skoraj 40 odstotkov študentov v raziskavi navaja, da močno ali zelo močno občutijo finančne težave, kar je za 12 odstotkov več kot v mednarodnem povprečju. Večji delež študentov z zelo močnimi finančnimi težavami je bil le še v Gruziji.
Stanovanje in hrana ostajata najdražji dobrini
Povprečni prihodek študentov v Sloveniji je bil sicer nižji od povprečja držav, ki so sodelovale v raziskavi. Študentje največ denarja porabijo za stanovanje in hrano, v povprečju jim polovico denarja prispeva družina (42 odstotkov), polovico denarja pa zaslužijo sami (44 odstotkov). Predsednik Študentske organizacije Slovenije Jaka Trilar je izpostavil, da v Študentski organizaciji Slovenije opažajo, da stroški študentov znašajo več kot 500 evrov na mesec, medtem ko državna štipendija znaša 125 evrov in jo prejme le petina študentov.
Največ mladih živi doma
Skoraj polovica slovenskih študentov tako živi pri starših in sorodnikih ter 19 odstotkov v študentskih domovih in sobah. Pri tem velja omeniti, da so študenti z nastanitvijo večinoma zadovoljni, skoraj v vseh državah pa so, razumljivo, zadovoljnejši s stroški nastanitve tisti, ki so bivali s starši, in tisti, ki so prebivali v študentskih domovih.
V osredju študentskega dela je zaslužek
Med študijem dela več kot polovica študentov, redno jih dela tretjina, občasno pa četrtina. 48 odstotkov jih opravlja delo, ki ni povezano s študijem, le 22 odstotkov študentov pa je ocenilo, da je delo, ki ga opravljajo, zelo povezano s študijem. Za obvezne študijske dejavnosti študentje v Sloveniji porabijo v povprečju 20 ur tedensko, za individualni študij 17 ur, za delo pa 14 ur.
Povprečni študent je star 24 let
Med drugim je raziskava pokazala, da je povprečna starost študentov v Sloveniji 24 let, v povprečju so študentje preostale sedemindvajseterice eno leto starejši od naših študentov. Večji delež študentov še vedno predstavljajo ženske,, v letu 2015/2016 je bilo tako na študij vpisanih 58 odstotkov študentk. Ženske v Sloveniji se najpogosteje odločijo za študij na področju izobraževalnih ved (89 odstotkov), zdravstva in sociale (77 odstotkov), največ moških pa najdemo na področjih informacijsko-komunikacijske tehnologije (14 odstotkov žensk) in tehnike, proizvodnje ter gradbeništva (25 odstotkov žensk).
Institucionalna podpora študentom z zdravstvenimi težavami ni zadostna
Raziskava je razkrila tudi težave, ki pri nas pestijo študente z dolgotrajnimi zdravstvenimi težavami. Teh je okoli 21 odstotkov. 44 odstotkov študentov s posebnimi potrebami je ocenilo, da je institucionalna podpora, ki jo prejemajo, popolnoma nezadostna. Slovenija se je sicer znašla med devetimi državami z najvišjim deležem študentov z dolgotrajnimi zdravstvenimi težavami, za katere se ne zagotovi zadostna podpora. Za Slovenijo so zaostale le Madžarska, Avstrija in Italija.
V raziskavi Evroštudent VI je sodelovalo 4968, kar je 6,4 odstotka študentske populacije, od skupno 77.354 študentov, ki so bili v študijskem letu 2015/2016 v Sloveniji vpisani v terciarno izobraževanje.
Vir: Delo
Foto: Uroš Hočevar