Mreža MaMa je v četrtek, 16. januarja in petek, 17. januarja 2020 v Ljubljani v sklopu projekta Vsi smo EU organizirala nacionalno konferenco mladinskega dialoga, ki je skozi pester program omogočila, da so mladi vzpostavili konstruktiven dialog z nacionalnimi in evropskimi odločevalci. Na konferenci smo odprli prostor za dialog o temah politične participacije, aktivnega državljanstva, izobraževanja, zaposlovanja in digitalizacije, ki smo jih opredelili kot nekatere izmed pomembnih izzivov, s katerimi se soočajo mladi v sodobnem svetu. Skozi raznolike panele in dialoge z odločevalci so bili na konferenci predstavljeni tudi predlogi in ukrepi za izboljšanje položaja mladih, ki so jih mladi skupaj s poslanci in poslankami v Evropskem parlamentu oblikovali skozi 7 regijskih srečanj projekta.

Prvi dan konference je bil namenjen nacionalni ravni in dogajanju na slovenskem političnem parketu. Otvorila ga je  direktorica Mreže MaMa, Maja Hostnik, ki je uvodoma nagovorila mlade udeležence in jih spodbudila k proaktivnosti: »Mreža MaMa vodi proces mladinskega dialoga, ker je zelo pomembno, da mladi spremljate družbo in podate svoje mnenje o aktualnem družbenem dogajanju odločevalcem. Cilj mladinskega dialoga je namreč, da skozi dialog z odločevalci obravnava teme in aktualne izzive mladih v družbi, zato sodelujte in izrazite svoje mnenje.«

V nadaljevanju programa smo se skupaj s sekretarko Urada Vlade RS za komuniciranje, mag. Natašo Bušljeto, sprehodili skozi delo Urada in program predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije 2021. Pri mladih pogosto zaznamo mnenje, da se jih predsedovanje Svetu Evropske unije ne tiče, pa vendar smo skozi pogovor z go. Bušljeto, ki ga je vodila Anja Fortuna, predsednica Mladinskega sveta Slovenije, ugotovili, da predsedovanje tudi za mlade odpira številne nove priložnosti. Vlada RS bo v sklopu predsedovanja zaposlila okvirno 350 oseb, tudi in predvsem mladih, ki bodo v podporo predvidenim aktivnostim. Mlade spodbujajo tudi k povezovanju z lokalnimi skupnostmi v okviru t.i. košarice mest, kjer se bodo odvijali dogodki predsedovanja. Vpliv mladih je viden tudi na ravni oblikovanja nacionalnih in evropskih dokumentov, kot je Evropska strategija za mlade, zato je Anja Fortuna mlade pozvala k sooblikovanju ciljev na področju mladine. Konstruktivni dialog je na konferenci vključil tudi mlade, ki so s svojimi vprašanji o zaporedju predsedovanja držav članic, informiranju mladih o temeljnih evropskih institucijah in predsedovanju, dogodkih v okviru predsedovanja in razvoju lokalnih okolij, doprinesli k vsebinsko bogati diskusiji o evropskih temah.

Tudi digitalizacija je ena izmed tem, ki vztrajno nagovarja mlade udeležence naših dogodkov. S tem namenom smo na tokratni konferenci gostili eksperta na tem področju, družbeno-kritičnega blogerja Ronija Kordiša, ki na socialnih omrežjih dosega preko dva in pol milijona ogledov. Ker je splet danes eden izmed ključnih prostorov izražanja mladega človeka, smo se skupaj z mladimi dotaknili najrazličnejših tem, povezanih s socialnimi omrežji, anonimnostjo na spletu, svobodo govora, sovražnim govorom in (ne)varnostjo na internetu. Mladi vidijo velik problem v anonimnosti na spletu, ki je pogosto povezana s sovražnim govorom, ugotavljajo pa tudi, da splet ustvarja določena družbena pričakovanja, ki najbolj vplivajo prav na mlade. »Potrebujemo agoro, kjer bi se lahko samo pogovarjali – neodvisno od politične ali katerekoli druge pripadnosti – brez sovražnega govora!« je za konec pripomnil Roni Kordiš. Pestra debata je navdušila mlade udeležence, povzeli pa smo jo s predlogi za večjo informiranost in kritično delovanje mladih v digitalnih okoljih.

Sklepno dejanje prvega dne konference je predstavljal dialog z ministrom za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernejem Pikalom. Najprej smo razpravljali o aktivnem državljanstvu mladih. V okviru sklopa je dr. Pikalo predstavil delovanje ministrstva na tem področju in proces uvedbe predmeta aktivnega državljanstva v srednje šole. Mladi so predlagali, da bi bile v izvajanje predmeta in vsebin vključene tudi mladinske organizacije, ki doprinesejo k 80% izkušnjam mladih na področju neformalnega izobraževanja. Minister je pozdravil predlog in dodal, da predmet vidi kot zelo interdisciplinaren ter tako potrdil pomen povezovanja med formalnim in neformalnim izobraževanjem.

Pogovor je v nadaljevanju tekel o zaposlovanju in podjetništvu. Mladi so v predlogih iz regijskih srečanj projekta Vsi smo EU izpostavili potrebo po informiranju o vajeništvu, financah in podjetništvu. »Namen imamo širiti mrežo vajeniških programov, ki jih usklajujemo tudi z delodajalci s področja gospodarstva glede na potrebe«, je izpostavil dr. Pikalo in ob tem dodal, da je velik problem v tem, da šole niso zainteresirane za vajeniške programe. Mladi so ministru podali predlog za uvedbo plačanih praks, zanimalo pa jih je, kako utemeljuje dejstvo, da naj bi se šolski sistem prilagajal trgu dela. »Namen ni, da se izobražujemo za neko ozko usmerjeno specifiko, ampak vam želimo v šolskem sistemu zagotoviti ustrezen nabor znanj za življenje.« je v odgovor mladim povedal dr. Pikalo. Mladi so poudarili tudi pomen angažiranosti pedagoških delavcev za informiranje mladih o področju podjetništva.

Zadnji tematski sklop je bila digitalizacija. V dialogu med mladimi in ministrom smo iskali ravnotežje med prednostmi in slabostmi uvedbe digitalnih orodij v šolska okolja. Za to namreč potrebujemo ustrezno infrastrukturo, razviti pa moramo tudi vsebino in cilje, ki jih želimo doseči z uporabo tovrstnih orodij.  Mladi opažajo, da sovrstniki veliko raje posegajo po papirnih oblikah učbenikov, zato tudi sami dvomijo, ali bi bila popolna digitalizacija šolstva zares korak v pravo smer.

Drugi dan konference je bil namenjen predstavitvi delovanja institucij Evropske unije, potekal pa je v Hiši Evropske unije v Ljubljani. Uvodoma je bil predstavljen mladinski dialog, njegov namen in začetki, ter aktivnosti projekta Vsi smo EU, projekt ki je potekal skozi mladinski dialog, kjer so mladi dobili priložnost za pogovor z odločevalci in oblikovanje predlogov s strani mladih. Poudarjen je bil pomen dialoga za vključitev mladih v procese odločanja.

Vedno bolj prisoten del življenja mladih so aktivnosti programa Erasmus+, ki je v celoti financiran s strani Evropske komisije. Mladim na konferenci je delovanje in aktivnosti programov Erasmus+ Mladi v akciji in Evropske solidarnostne enote predstavila Nataša Žebovec z nacionalne agencije Movit. Programi, ki jih izvajajo vključujejo raznolika področja; programe za prostovoljce, programe pripravništev in zaposlitev (od leta 2018), pa tudi izvajanje participatornih ukrepov, ki spadajo pod mladinski dialog, eden takih je ravno projekt Vsi smo EU.

V nadaljevanju je bilo mladim predstavljeno delovanje Hiše evropske unije in vloga EU v vsakdanjem življenju mladih. Manja Toplak, vodja Pisarne Evropskega parlamenta za stike v Sloveniji je predstavila delo pisarne, Ulla Hudina, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji pa je skozi kratko predstavitev orisala delovanje in pristojnosti Evropske komisije. V razstavnem prostoru Hiše EU so imeli obiskovalci konference priložnost spoznati delovanje Evropske unije in njenih predstavnikov skozi interaktivno postavitev, ki je del razstavnega prostora.

Sledil je osrednji dogodek drugega dne konference: pogovor mladih s slovenskimi poslanci in poslanko Evropskega parlamenta, kjer so imeli mladi ponovno priložnost za deljenje svojim misli, idej in vprašanj. Zanimalo jih je predvsem vprašanje migracij, demografije, sprejemanje nove sheme Jamstva za mlade in zaposlovanja mladih ter dostop do socialnih pravic, pogovor je tekel tudi o brexitu; o tem, kaj prinaša (ali odnaša) slovenskim državljanom in preostali EU. Mlade je zanimal potek nove finančne perspektive, kje je borba za večji kos pogače za mlade in kakšna bo bodoča finančna shema programa Erasmus+. Dotaknili so se tudi vprašanja glede pobude za ponovno vzpostavitev obveznega služenja vojaškega roka. Pogovarjali so se lahko z Ireno Jovevo, dr. Milanom Zverom, dr. Klemnom Grošljem in z dr. Milanom Brglezom.

Skozi celotni projekt se je izkazalo, da poslanci mlade jemljejo resno, njihove predloge bodo, po njihovih besedah, kolikor se da in je v njihovi moči upoštevali. Gre za predloge s strani mladih glede aktivne participacije, zaposlovanja in podjetništva mladih ter digitalizacije. Sodelujoči na zaključni konferenci so enotnega mnenja, da je dialog z mladimi ključen in zelo potreben tudi v bodoče.

Irena Joveva je mnenja, da je pomembno poslušati mlade, "sama se največ naučim ravno od mladih. Participacija mladih je eden od trenutnih izzivov, zato pozdravljam projekt." Podobnega mnenja je dr. Milan Brglez: "Tudi sam mislim, da je neposredno srečanje z mladimi najbolj učinkovito. Predlogi mladih so v marsičem podobni našim trenutnim razmislekom. Vendar pa je uresničitev idej stvar širšega konsenza. Z veseljem pridem na podobne dogodke". Dr. Milan Zver je mnenja, da se je s pomočjo takšnih dogodkov in v sodelovanju z Informacijsko pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji "kar dobro razgibalo mladinsko sceno. Mladi so se odzvali na volitve, sicer v manjšem porastu, pa vendar v višjem odstotku, kot pri prejšnjih volitvah, kar pomeni uspeh, tudi zaradi takih projektov. Politična pasivnost je vseevopski problem, po podatkih Eurostat zlasti skandinavske dežele cenijo politično participacijo, drugje je potrebno zavest dvigniti. Sama mladinska participacija predstavlja pomembnega deležnika pri dvigu politične participacije, tudi šolski sistem je tu zelo pomemben, saj je za začetek potrebno poznati vsaj politične osnove." dr. Klemen Grošelj je bil ob povabilu na dogodke v sklopu projektov najprej skeptičen o tem, da bo mlade tematika politične participacije sploh zanimala, vendar pravi, da je bil "presenečen nad aktivacijo in konkretnim prispevkom s strani mladih." Hkrati se sprašuje, kako mlade spodbuditi, da bodo aktivni tudi v bodoče: "Teme kot so digitalizacija, so zelo aktualne in se zelo tičejo mladih. Pri temi participacije mladih sem skozi pogovore z njimi ugotovil, da so mladi precej ozaveščeni. Vprašanje nas politikov pa je, kako postaviti okvir, da mlade aktiviramo. V takih projektih vidim priložnost za aktivacijo mladih, mislim da moramo prostor pogovorov z mladimi še bolj odpreti. Na začetku sem bil skeptičen, sedaj, ob koncu projekta, sem pozitivno presenečen." zaključuje Grošelj.

Vir in foto: Mladinska mreža MaMa