Kaj se dogaja?
Objave uredništva portala mlad.si
Za 140 milijonov otrok po svetu je prvi šolski dan preložen za nedoločen čas
Prvi šolski dan, ki za najmlajše učence in njihove starše po vsem svetu predstavlja pomemben mejnik, je bil zaradi pandemije prestavljen za približno 140 milijonov otrok. UNICEF Slovenija ob izteku šolskih počitnic pri nas opozarja, da je pomanjkanje medosebnih odnosov vplivalo na povečanje stisk otrok tudi v Sloveniji, zato je odprtje šol pomembno.
Približno osem milijonov prvošolcev po vsem svetu na prvi šolski dan v šolskih klopeh čaka že več kot eno leto, saj živijo v krajih, kjer so šole zaprte že ves čas trajanja pandemije. »Prvi šolski dan je pomemben mejnik v otrokovem življenju, saj se tako začne pot osebnega učenja in rasti, ki lahko osebi spremeni življenje. Večina od nas se spomni številnih majhnih podrobnosti, od oblačil, imena učiteljic in učiteljev do tega, zraven koga smo sedeli. Za milijone otrok pa je ta dan sedaj prestavljen za nedoločen čas,« je dejala izvršna direktorica UNICEF-a Henrietta Fore.
V prvem razredu učenci osvojijo komponence, ki jim pomagajo pri nadaljnjem učenju, saj prvič začnejo brati, pisati in računati. V tem obdobju učenje na podlagi osebnega stika učencem tudi pomaga, da postanejo bolj samostojni, se prilagodijo na nove rutine in razvijejo pomembne odnose z učitelji in drugimi učenci. Poučevanje na podlagi osebnega stika pa koristi tudi učiteljem, saj lahko identificirajo in se spopadejo z zamudami pri učenju, morebitnimi težavami v duševnem zdravju in zlorabami, ki bi lahko negativno vplivale na dobrobit učencev.
Leta 2020 so bile šole po vsem svetu v povprečju zaprte 79 učnih dni. V Sloveniji so bile šole v šolskem letu 2020/21 zaprte kar 154 dni. Za 168 milijonov učencev po vsem svetu pa so po začetku pandemije šole ostale zaprte skoraj celo leto.
Številni otroci se tudi sedaj soočajo z možnostjo, da bo njihovo šolanje že drugo leto zapored prekinjeno, kar se prej ni zgodilo še nikoli. Posledice, povezane z zapiranjem šol (izguba učnih navad, duševne stiske, zamujena cepiva in večje tveganje osipa, dela in porok otrok), bodo občutili številni otroci, še posebej najmlajši učenci, ki so trenutno v kritično pomembni fazi razvoja.
|
UNICEF Slovenija je ves čas pandemije posebej opozarjal, da so imeli zaprtje šol in drugi ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe na otroke v Sloveniji v veliki meri negativen vpliv – povečanje tveganja za zlorabe in naraščajoče nasilje, povečanje stopnje tveganja revščine, težave v fizičnem počutju in porast debelosti, nezadostno ali neprimerno prehranjevanje ter visok porast stisk in težav v duševnem zdravju. V juniju 2021 je UNICEF Slovenija izvedel raziskavo o duševnem zdravju otrok in mladih v Sloveniji, ki je pokazala, da je skoraj 50 odstotkov vprašanih pri sebi opazilo porast stisk in tesnobe, 60 odstotkov pa jih je zaradi pandemije bolj strah prihodnosti kot prej. Otroci in mladi v Sloveniji v tem trenutku potrebujejo predvsem pogovor z odraslo osebo, druženje s prijatelji ter podporo družine in šole. Sodeč po raziskavi namreč večina rešuje svoje stiske sama oz. se o njih ne pogovarja z odgovorno odraslo osebo. Na odraslih pa je odgovornost, da pomagamo razbijati stereotipe o duševnem zdravju, vodimo z zgledom, ko smo empatični drug do drugega, ter znamo in zmoremo otrokom in mladim v stiski pomagati, jim svetovati in jih napotiti. Zato pred začetkom novega šolskega leta UNICEF Slovenija ponovno opominja tudi na UNICEF-ove varne točke, ki so otrokom lahko v pomoč, saj nudijo trenutno zaščito, podporo ali zgolj nasvet v stiski. Posebej zaskrbljujoči so namreč obiski otrok, ki so se znašli v resnejših težavah; takšni primeri so v šolskem letu 2020/21 zajemali medvrstniško nasilje, konflikte, težave v družini in v tem letu predvsem težave v duševnem zdravju. Najbližjo točko v posameznem kraju je mogoče najti na www.varnetocke.si oz. prepoznati po modri nalepki s smejočo se hišico. |
UNICEF Slovenija se tako pridružuje globalnim pozivom UNICEF-a, ki vladam sporoča, naj ob varnih protokolih odprejo šole in jih pustijo odprte ter tako omogočijo poučevanje na podlagi osebnega stika, obenem pa zagotovijo tudi celovit odziv na stiske učencev.
Skupaj s Svetovno banko in UNESCO-m UNICEF poziva vlade, naj se osredotočijo na ključne prednostne naloge v povezavi z okrevanjem v šolah:
- Ciljno usmerjeni programi, ki bi omogočili, da bi se lahko vsi otroci in mladostniki vrnili v šole, kjer bi lahko dostopali do po meri prilagojenih storitev, ki bi zadovoljile njihove učne, zdravstvene, psihosocialne in druge potrebe;
- učinkovito odpravljanje težav pri učenju, da bi učenci lahko nadoknadili zamujeno učno snov;
- zagotavljanje podpore učiteljem, da bi se lažje spopadli z odpravljanjem težav pri učenju in v svoje učne metode vključili digitalno tehnologijo;
- krepitev znanja in odzivnost šol ter vrtcev – krepitev kompetenc pedagoškega osebja za zgodnjo prepoznavo duševnih stisk.
V prihajajočih tednih bo UNICEF na globalni ravni še naprej mobiliziral svoja partnerstva in pomoč javnosti, da bi tako preprečili, da bi se ta izobraževalna kriza spremenila v izobraževalno katastrofo. S spletnimi kampanjami in akcijami, ki potekajo prek drugih kanalov, se bodo svetovni voditelji, učitelji in starši posvetili skupnemu cilju: čimprejšnje ponovno odprtje šol za učenje in poučevanje na podlagi osebnega stika. Na kocki je namreč prihodnost najbolj ranljivih otrok vsega sveta.
