Med 27. in 30. junijem je v Ljubljani potekala 10. edicija konference InterCity Youth na temo participacije mladih. Konference v organizaciji InterCity Youth, evropska mreža lokalnih oddelkov za mladinsko delo, v sodelovanju z Movitom, slovensko nacionalno agencijo za program Erasmus+: Mladina in Evropsko solidarnostno enoto, ki jo je gostila Mestna občina Ljubljana, se je udeležilo več kot 100 predstavnikov občin in mladinskih delavcev in različnih evropskih mest.

Cilj konference je bil ustvariti močan zagon za nadaljnji razvoj participacije mladih kot osrednjega elementa družbenega razvoja ter podpora mladim s strani občin za njihovo udejstvovanje in soudeležbo v lokalni skupnosti, kar se je odražalo tudi v visokih pričakovanjih udeležencev. Tako Sheila Driessen iz Nizozemske: »Ko sem izvedela, da je tema konference participacija sem pomislila na moj doprinos h konferenci, hkrati pa, da lahko konferenca tudi meni prinese veliko uporabnih praks, ki jih bom prenesla nazaj na Nizozemsko in v svoje delo. Od konference sem pričakovala predvsem nov navdih, novo miselnost in nova orodja za sodelovanje.«

Pričakovanja udeležencev iz vrst predstavnikov občin in mladinskih delavcev so bila zagotovo izpolnjena, saj se je že prvi dan konference začel z navdihujočimi razpravami o različnih pomenih in učinkih, ki jih v sebi nosi participacija mladih, ki jih je med zbranimi spodbudil Jonas Agdur, predsednik InterCity Youth. Katarine Gorenc, vodja Urada za mladino Mestne občine Ljubljana, je v svojem uvodnem pozdravu poudarila pomen sodelovanja mladih za družbeni napredek, Uroš Skrinar, direktor Movita, Slovenske nacionalne agencije programov EU Erasmus+: Mladina in evropska solidarnostna enota, pa je izpostavil pomen participacije za mladinsko delo, kar je z dobrimi praksami mladinskega dela in njihovim vplivom ponazorili tudi Leen Verbeek, predsednik Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, v svojem odličnem slavnostnem nagovoru: »Kljub temu, da je mladinsko delo pogosto neformalno in pogosto prostovoljno, ne more biti obravnavano postransko.«

Drugi dan konference se je začel s poglabljanjem v svet digitalizacije in različnih vplivov, ki jih ima na družbo ter še pomembneje, vpliva, ki ga ima na mladinsko delo. Predstavil ga je Lasse Siurala, izredni profesor (Univerza Aalto) , predavatelj na Univerzi v Talinu (mladinsko delo) in nekdanji direktor mladinskega oddelka mesta Helsinki: »Če digitalizacija zmanjšuje demokracijo, krči državljanski prostor in krši človekove pravice, je jedro mladinskega dela ogroženo.«

Za zaključek je v zadnjem slavnostnem nagovoru konference Nika Kovač, direktorica Inštitut 8. marec, prek izkušenj kampanje referenduma za pitno vodo predstavila primere emancipatornih mladinskih praks v času nenehnih sprememb in pomembnost medgeneracijskega sodelovanja: »Mladi si želimo podpore strokovnjakov, mladinskih in drugih organizacij, vendar nam morate zaupati in pustiti in omogočiti prostor, da ob podpori sami razvijamo naše ideje.«

Tekom konference so udeleženci na devetnajstih seminarjih poslušali privlačne in interaktivne predstavitve o različnih vidikih participacije, tako z vidika občinskih projektov, kot z vidika mladinskega dela, iz katerih so se razvile plodne razprave in izmenjave praks iz raznolikih kulturnih pogledov in lokalnih okolij. Marie Falke, Švedska: »Menim, da so tovrstne konference zelo pomembne, ker se sicer tako redko srečamo. Večino časa preživimo v svoji skupnosti in se pogovarjamo z ljudmi, s katerimi sodelujemo. Zato mislim, da je zelo pomembno, da se take konference izvajajo, saj imamo priložnost, da se srečamo iz celotne Evrope in izmenjamo ideje na področjih našega dela.«

Da pa udeleženci o dobrih praksah ne bi poslušali samo v teoriji, so organizatorji konference pripravili pet študijskih obiskov ljubljanskih dobrih praks v okviru participacije in mladinskega dela. Udeleženci so se v popoldnevu drugega dne odpravili v Kinodvor, Mladinski center Vič, Skupnostni center Borc, festival kritičnega pisanja in mobilni mladinski center Ljuba in Drago.

Sabina Gabrijel, Škofja Loka: »Na konferenco sem prišla z velikimi pričakovanji, predvsem zato, ker se mi zdi, da se v zadnjem času daje poudarek pri izobraževanju javnih uslužbencev za delo z mladimi. To se mi zdi izredno pomembno, ker niso bili vsi v svoji preteklosti mladinski delavci, niso se vsi srečevali z mladinskim delom. Tukaj spoznavamo, da nam ni potrebno odkrivat tople vode, da so stvari dosegljive, da si strokovnjaki s področja mladine želijo, da mi te dobre prakse vzamemo za svoje in jih potem v svojem lokalnem okolju razvijemo glede na naše potrebe. In tukaj vidim krasno priložnost.«

V času konference so se imeli udeleženci priložnost še bolj povezati med sabo v prijetnem vzdušju večernega sprejemom in večerje v Cukrarni, ki jo je gostila Mestna občina Ljubljana. Zbrane je ob tej priložnosti nagovorila Mateja Demšič, vodja oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, za razvedrilo so z gledališkimi improvizacijami poskrbeli v mladinski organizaciji Društvo Impro, za glasbo pa je poskrbel DJ Madam Tu So.

Konferenco so udeleženci zapustili polni pozitivnih vtisov, novih idej in orodij za povečanje participacije ter z novimi in utrjenimi poznanstvi med svojimi kolegi iz drugih evropskih držav. Mnogi od njih že nestrpno pričakujejo naslednjo konferenco, ki bo potekala med 22. in 26. majem 2023 v Stockholmu na Švedskem.

Vir: Mreža MaMa