Poslanci Državnega zbora Republike Slovenije so tudi na končnem branju soglasno potrdili predlog Zakona za urejanje položaja študentov, s čimer se je zaključila več kot dvoletna kampanja Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) za sprejem ukrepov za izboljšanje socialnega položaja študentov ter kakovosti izobraževanja.

Zakon tako prinaša ukrepe za krepitev štipendijske politike, tako z vidika povečanja števila upravičencev z dodatnima 6. in 7. razredom upravičencev ter ukinitvijo starostne omejitve za pridobitev štipendije kot tudi z vidika višjih štipendij, saj se predlaga postopen dvig državnih štipendij za 20 odstotkov do leta 2024. Prav tako se predlaga izvzem dohodkov iz študentskega dela in kadrovskih štipendij do višine minimalne plače iz izračuna upravičenosti do socialnih transferjev po ZUPJS, s čimer se nagradi dijake in študente, ki se sami trudijo izboljšati svoj socialni položaj. Po ocenah ŠOS samo ti ukrepi prinašajo cca. 25 milijonov EUR letno več za dijake in študente.

Na področju subvencionirane študentske prehrane se zvišuje subvencija za prehrano z 2,82 EUR na 3,50 EUR za obrok, s čimer se niža cena obroka ter povečuje pestrost ponudnikov, kar se bo uveljavilo s 1. januarjem 2023. Podaljšuje se čas koriščenja prehrane od 7.00 do 22.00 ter omogoča koriščenje tudi med 15. julijem in 15. avgustom, kar trenutno ni mogoče.

Dolgoročne spremembe se obetajo na področju bivanja, saj uzakonja podvojitev sredstev, namenjenih za gradnjo in obnovo študentskih domov (za dodatnih 5 milijonov EUR letno iz državnega proračuna), s čimer bi olajšali bivanjsko stisko za študente ter posledično tudi druge skupine prebivalstva, saj bo manj študentov iskalo posteljo na trgu. Omogočilo se bo bivanje višješolskih študentov v študentskih domovih (sedaj lahko bivajo le v dijaških domovih), študentom pa omogočilo prijavo v dom skozi celotno leto.

Z zakonom se ukinjajo vpisni stroški (plačljivi ostajajo nekateri drugi stroški za izvajanje študijskih programov, kot so terenske vaje), dopolnjuje opredelitev študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom, uvaja digitalna študentska izkaznica ter dodatno študijsko leto za vsakega rojenega otroka za študente (trenutno velja za živorojenega otroka). Za študente višjih šol se uzakonja ohranitev statusa študenta do konca študijskega leta, tudi če prej diplomirajo, kot to velja že za študente visokošolskih programov.

Na področju študentskega dela se predlaga uvedba možnosti dodatka za delovno dobo tudi za čas, ko študenti opravljajo študentsko delo. Končna odločitev, ali so do dodatka upravičeni zaposleni tudi za čas opravljanja študentskega dela, pa je na socialnih partnerjih, ki to področje urejajo s kolektivnimi pogodbami.

Več podrobnejših informacij o vsebinah zakona lahko najdete tudi na spletni strani Študentske organizacije Slovenije.

Vir: ŠOS