Po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je brezposelnost mladih v zadnjih letih znatno upadla. Konec decembra 2019 je bilo registriranih  15.169 brezposelnih oseb v starosti od 15 do 29 let, kar je kar 53,3 % manj kot konec leta 2013 (s 1.1.2014 se je pričelo izvajanje Jamstva za mlade). Stopnja brezposelnosti mladih, starih do 25 let, se je znižala iz 16,4 % konec leta 2013 na 7,8 % (podatek EUROSTAT, november 2019). Povečuje se tudi število delovnih aktivnih mladih: decembra 2019 je bilo delovno aktivnih 130.032 mladih, starih do 29 let, kar je 21,2 % več kot decembra 2013.

Na MDDSZ so zapisali, da podatki (vir – letna poročila MDDSZ o izvajanju ukrepov na trgu dela) kažejo, da so "ravno mladi največji koristniki ukrepov aktivne politike zaposlovanja, kot najbolj uspešni programi za mlade pa so programi, ki omogočajo pridobivanje praktičnih in delovnih izkušenj. Izziv Slovenije v prihodnje bo predvsem še okrepiti aktivnosti za hitrejši prehod mladih iz sfere izobraževanja na trg dela in znižati delež dolgotrajno brezposelnih mladih. Ta delež se sicer v zadnjih dveh letih postopoma znižuje, kljub temu pa je še vedno 27,0 % brezposelnih mladih, v evidenci brezposelnih več kot 12 mesecev (december 2019). Povprečno obdobje brezposelnosti mladih se krajša, a počasi: decembra 2019 je povprečno obdobje brezposelnosti mladih do 29 let znašalo 9,9mesecev (decembra 2014 = 10,5 mesecev)."

Navajajo tudi podatek, da v primerih brezposelnosti mladih izstopa nizka izobrazba mladih. Skoraj polovica med vsemi brezposlenimi v starostni skupini 15 do 24 let ima le osnovnošolsko izobrazbo ali manj, v starostni skupini 25-29 let pa je takšnih 26,6 %.

Po podatkih, ki jih navaja SURS, je konec novembra 2019 največ delovno aktivnih mladih delalo v predelovalnih dejavnostih (26 %), trgovini; vzdrževanju in popravilu motornih vozil (14 %), gradbeništvu (9 %) ter v zdravstvu in socialnem varstvu (8 %). 

Aktualni projekti Jamstva za mlade

Eden največjih ukrepov, ki jih izvaja Slovenija na področju zaposlovanja mladih so ukrepi v okviru Jamstva za mlade (v nadaljevanju Jamstvo). Gre za pobudo Evropske komisije, katere cilj je, da se vsaki mladi osebi v roku 4-mesecev po nastanku brezposelnosti oz. prehodu na trg dela omogoči usposabljanje, pripravništvo ali zaposlitev. V okviru Jamstva se izvaja različne ukrepe, ki kratkoročno in dolgoročno lajšajo prehod iz izobraževanja na trg dela. V Jamstvo za mlade so poleg ukrepov Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), vključeni tudi ukrepi ministrstva, pristojnega za izobraževanje (MIZŠ), ministrstva pristojnega za gospodarski razvoj (MGRT), ministrstva, pristojnega za kulturo (MK) in ministrstva, pristojnega za kmetijstvo (MKGP).  

Izvajanje ukrepov Jamstva za mlade se financira iz različni virov: Evropski socialni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za regionalni razvoj, YEI sredstva in tudi sredstva iz proračuna RS. V ukrepe Jamstva za mlade je bilo v obdobju 2014 – 2018 vključenih več kot 94.500 mladih, od tega se je s pomočjo subvencij zaposlilo več kot 29.200 mladih oseb, število vseh zaposlitev mladih pa je preseglo 114.000. Za ukrepe Jamstva za mlade je bilo v enakem obdobju porabljenih okvirno 253,4 mio eur. 

Nekaj pomembnejših projektov Jamstva za mlade, ki so financirana z EU sredstvi:

Štipendije (MDDSZ, MK):

Ukrep štipendiranja pomembno vpliva na življenje mladih v času šolanja. Za državne štipendije, Zoisove, kadrovske (Regijske štipendijske sheme), Ad futura in štipendije za deficitarne poklice, je bilo v 2018 porabljenih več kot  83 mio EUR, štipendijo je prejemalo več kot 60.000 mladih. Štipendije dodatno podeljuje tudi Ministrstvo za kulturo za izobraževanje na kulturnem področju (tudi financirano iz ESS). 

Spodbude za brezposelne mlade (izvaja MDDSZ, MIZŠ in MK):

Na področju zaposlovanja so pomembni ukrepi tudi v okviru aktivne politike zaposlovanja, saj pomagajo mladim na prehodu iz izobraževanja na trg dela. Za programe zaposlovanja za mlade je v letu 2019 na voljo več kot 24 mio eur, od tega več kot 20 mio eur za subvencije za zaposlitev in več kot 3 mio za programe, ki povečujejo zaposljivost brezposelnih mladih (programi usposabljanja in izobraževanja).

Na področju aktivne politike zaposlovanja je najobsežnejši ukrep Trajno zaposlovanje mladih, ki nudi subvencijo ob zaposlitvi mlade brezposelne osebe (stare do vključno 29 let) za nedoločen čas. V letu 2018 je bilo za ta program namenjenih 5 mio eur, s pomočjo te subvencije pa se je zaposlilo 2.385 mladih. Program Trajno zaposlovanje mladih se nadaljuje tudi v obdobju 2020-21, prav tako se nadaljuje program Usposabljanje na delovnem mestu za mlade.

Mladi na podeželju (izvaja MKGP):

Največ sredstev je bilo v okviru Jamstva za mlade v 2018 namenjenih za pomoč mladim na podeželju za dve aktivnosti: Shema plačilo za mlade kmete in Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete – v skupni višini 12,4 mio eur. Sredstva se zagotavljajo v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Spodbujanje (socialnega) podjetništva mladih (izvaja MGRT):

MGRT spodbuja podjetništvo mladih preko različni ukrepov (spodbude za nastajanje socialnih podjetij in zadrug, mentorske sheme za socialna podjetja, krepitev podpornega okolja za socialna podjetja, podpora podjetništvu mladih…). Za ta namen je bilo v 2018 porabljeno 6,4 mio eur (sredstva ESS, ERDF in integralni proračun).

Ukrepi za krepitev mladinskega sektorja (URSM):

Urad RS za mladino v okviru jamstva za mlade izvaja dva javna razpisa, ki sta namenjena krepitvi mladinskega sektorja in spodbujanja aktivnega državljanstva mladih. Namen, med drugim, je tudi spodbujanje zaposlovanja v mladinskem sektorju in NVO, ki delujejo na področju mladih. V letu 2018 je bilo za ta namen namenjenih 3 mio EUR.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Foto: pixabay