Stanje na trgu dela se je v letošnjem letu v primerjavi z enakim obdobjem lani nekoliko izboljšalo. Konec aprila 2021 je bilo registriranih 15.285 brezposelnih oseb v starosti od 15 do 29 let, kar je za 2.958 oseb oz. 16,2 % manj kot aprila 2020. V primerjavi s predhodnim mesecem se je registrirana brezposelnost mladih znižala za 1.075 oseb oz. 6,6 %.

V obdobju od januarja do aprila 2021 se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 6.370 oseb v starosti od 15 do 29 let, kar je za 4.107 oseb oz. 39,2 % manj kot v enakem obdobju predhodnega leta. V istem obdobju je bilo iz evidence brezposelnih odjavljenih 8.752 brezposelnih oseb v starosti od 15 do 29 let, kar je za 1.919 oseb oz. 28,1 % več kot v enakem obdobju predhodnega leta. Med odjavljenimi je bilo 7.337 brezposelnih oseb v starosti od 15 do 29 let, ki so se zaposlile, kar je za 2.036 oseb oz. 38,4 % več kot v istem obdobju predhodnega leta.

Ukrepi, ki jih pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izvaja Zavod RS za zaposlovanje, so za mlade nekakšna kratkotrajna rešitev oz. pomagajo mladim, da se vključijo na trg dela in da pridejo do prve zaposlitve. V obdobju od januarja do aprila 2021 je bilo tako v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja vključenih 1.957 oseb v starosti od 15 do 29 let, med njimi 881 v starosti do 24 let in 1.076 v starosti od 25 do 29 let.

V marcu 2021 je 2.073 (12,7 %) brezposelnih oseb v starosti od 15 do 29 let prejelo denarno nadomestilo.

Težava pri zaposlovanju mladih, kot izpostavljajo na Sindikatu Mladi plus in na Mladinskem svetu Slovenije še vedno ostajajo prekarne oblike dela. Te so v času epidemije postale še izrazitejše, zato so aprila na Sindikatu Mladi plus pripravili spletno brošuro Okrevanje za mlade: Čas je za dostojno delo!, v kateri predstavljajo kakšno je stanje med mladimi pri vstopu na trg dela, kakšne predloge in načrte pomoči trenutno sprejemajo odgovorni in kakšne so njihove pomanjkljivosti.

Na Mladinskem svetu Slovenije pa so ob izdaji rezultatov raziskave Mladina 2020 za področje stanja na trgu dela za mlade zapisali: »Žal je raziskava pokazala tudi nekaj zelo negativnih sprememb. Na žalost je potrdila naše zaznavanje, da je brezposelnost padla zgolj po uradnih podatkih. Kljub temu, da je stanje gospodarstva znatno boljše kot leta 2010, se to očitno ne kaže pri zaposlovanju mladih. Predvsem je zaskrbljujoče, da je Slovenija še vedno močno nad evropskim povprečjem deleža mladih v prekarnih oblikah zaposlovanja.  Nesprejemljivo je, da se je v  zadnjem desetletju občutno povečal delež mladih, ki ocenjujemo, da smo za svoje delo plačani prenizko, da je delo, ki ga opravljamo dolgočasno, da je delovno okolje slabo ter, da so nam na delovnem mestu kršene delavske pravice. Kljub  drugačnemu tolmačenju na novinarski konferenci, kot izjemno negativno ocenjujemo trditev, da smo mladi vedno bolj fleksibilizirana delovna sila, ki je pripravljena delati pod slabimi delovnimi pogoji, opravljati slabše plačano delo, ki ni primerno naši izobrazbi in smo se hitreje pripravljeni tudi prekvalificirati. Menimo, da prekarni trg dela ter prepreke v vsakdanjem življenju, ki se jih ne naslavlja, mlade v večji meri sili v fleksibilizacijo. Le ta za nas ni pozitivna sprememba, saj si mladi (tudi po podatkih raziskave) želimo varnih zaposlitev. Negativne posledice, ki jih prinaša fleksibilizacija in prekarizacija trga, bomo v prihodnje čutili tako mladi kot celotna družba. Zato je nujno, da problematiko začnemo reševati takoj.«

Vir: Uredništvo mlad.si in Zavod RS za zaposlovanje