V luči kampanje Zdrav pozdrav, ki poziva mlade k doslednem upoštevanju ukrepov in opozarja javnost, da mladi niso krivi za nastalo situacijo, smo se vprašali kaj pravzaprav so pozdravi.

V svoji raziskavi O pomenih besednih pozdravov je etnolog Gorazd Makarovič pozdrav opredelil kot: »besedna, gibna ali posredno drugačno konvencionalno sporočilo ob prihodu, srečanju, odhodu, ki izražajo potrditev obstoječih družbenih in medosebnih odnosov, spoštovanje, počastitev, naklonjenost, prisrčnost, dobrodošlost, dobronamernost, različna prepričanja in pripadnosti, božansko ali posvetno utemeljene želje za varnost pred nesrečami, nezgodami oziroma željo za splošno blaginjo pozdravljenih oseb.«

Dandanes poznamo veliko pozdravov, takorekoč vsaka skupina oseb ima svojo, ti pa se skozi čas tudi spreminjajo. Poznamo oziroma razlikujemo glasovne in gibne pozdrave ter skupek obeh. Po številu prevladujejo glasovni pozdravi, saj jih obstaja več kot jezikov in skoraj vsakodnevno z vzponom novih kultur oziroma subkultur nastajajo novi. Gibni pozdravi so sestavljeni iz kretenj oziroma mimike in telesne govorice. Pozdravi pa niso prisotni le v ljudeh ampak tudi nekaterih živalskih vrstah, zato lahko sklepamo, da so evolucijsko pridobljeni. Mnogi primati in drugi sesalci so znani po svojih gibnih pozdravih, kot recimo šimpanzi v Senegalskem narodnem parku se pozdravljajo s prijemom lastnega mednožja. Živali pa seveda niso omejene le na gibne pozdrave; znana primatologinja Jane Goodall je med primati prepoznala glasovne pozdrave ter se jih celo naučila prepričljivo ponavljati.

Tako kot živali, si tudi ljudje z gibnimi in glasovnimi pozdravi želimo izkazati naklonjenost in dobronamernost, zato se recimo sovražniki med seboj ne pozdravljajo. Pozdrav bi lahko opisali tudi kot neke vrste simbolično darilo, ki ga podarimo, ko želimo vzpostaviti dobre ustaljene medčloveške odnose. Prišleki oziroma tujci si lahko s pozdravom v lokalnem jeziku pri domačinih pridobijo njihovo naklenjonost, tako kot ljudje, ki prakticirajo pozdravljanje na daljavo izkazujejo skrb in uvidevnost do soljudi v tej epidemiji. 

Slovenski pozdravi so nastajali predvsem pod vplivom evropske kulture in so v mnogo primerih le različice evropskih pozdravov. S pozdravi sočloveku zaželimo tudi tako imenovane pozdravne dobrine. Med temi so najbolj pogoste sledeče: 

• Mir – Pojdite v miru,  mir z vami, …
• Bog – Bog z vami, Zbogom, Bogdaj, …
• Življenje – Živjo, Živeli, Naj živi..., …
• Zdravje – Zdravo, Pozdravljen, Pozdravi njih ,…
• Sreča – Rudarski »Srečno!«, srečno pot, Bogdaj srečo, …
• Dober dan – Dober dan, večer, jutro, …
• Dobrodošlost – Dobrodošel …, …

Torej, s pozdravljanjem ljudje med seboj vzpostavimo standard dobronamerne medsebojne komunikacije. S pozdravom sočloveku pokažemo oziroma podarimo delček svoje kulture in ponavadi katerega od zgoraj omenjenih darov kot so življenje ali sreča. V aktualnih razmerah pa se nam zdi najbolj pomembno poudariti dar zdravja, ki ga lahko podarimo soljudem tako, da naši pozdravi ostanejo glasovni, in se izvajajo na varni razdalji. Tako ne le simbolično podarimo nekomu dar zdravja, ampak tudi preprečimo bolezen, ki je trenutno na pohodu. S tem v mislih, nas čaka svetla prihodnost in nadaljevanje razvoja pozdravljanja v neskončnost.

Vir: Urad RS za mladino