Mreža kriznih centrov je sestavljena iz kriznih centrov za mlade (9 + 1 krizni center za otroke) in kriznih centrov za odrasle žrtve nasilja (2). Namenjeni so otrokom in mladostnikom od 6. do 18. leta starosti, ki se znajdejo v akutni stiski, zaradi katere je nujna izločitev iz okolja, v katerem bivajo. Vanj se po pomoč zatečejo otroci in mladostniki, ki so v kakršnikoli stiski, ki je v domačem okolju ne morejo razrešiti: nevzdržne razmere doma (psihično in fizično nasilje, spolne zlorabe, alkoholizem staršev…), upor staršem zaradi različnih razlogov, zavrnitev s strani staršev, čustvena prizadetost, adolescentna kriza, problemi v povezavi s šolo ... Bivanje v KCM je prostovoljno. Krizni centri za mlade delujejo neprekinjeno 24 ur na dan. Trajanje namestitve traja do tri tedne, v izjemnih primerih pa je možno tudi podaljšanje.
Naloge kriznega centra:·
- nudenje prve socialne pomoči in osebne pomoči mladim v stiski, ki se bodo vanj zatekli
- sprejem in oskrba otrok in mladostnikov do razrešitve njihovih težav, vendar največ tri tedne (možnost podaljšanja)·
- nudenje zatočišča mladim, za katere je potrebna hitra in začasna odstranitev iz družine·
- priprava ukrepov za vrnitev mladoletnika v njegovo družino·
- sodelovanje s pristojnimi centri za socialno delo, državnimi organi ter organizacijami, ki so pristojne za obravnavanje mladoletnikov.
Poleg teh nalog zaposleni v KCM opravljajo tudi enodnevne obravnave, informativne razgovore, svetovalne razgovore, nudijo učno pomoč, organizirajo tematske delavnice, delo s prostovoljci, informirajo javnost, sodelujejo v supervizijski skupini.
Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Določena je z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) . Uveljavite jo lahko, če dohodek na osebo ne dosega meje dohodkov, ki je zakonsko predpisana, in so hkrati izpolnjeni tudi drugi z zakonom določeni pogoji.
E-UPRAVA
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve skrbi, da so vsem prebivalcem na voljo različne oblike strokovne pomoči pri odpravljanju socialnih stisk in težav . Aktivnosti so usmerjene v naslednje štiri skupine oblik strokovnega dela: materialna in nematerialna pomoč, usmerjena strokovna podpora, organizirano varstvo in nega ter usmerjena preventiva.
Sistem socialnega varstva v Sloveniji zagotavlja različne oblike pomoči posameznikom in skupinam, ki se znajdejo v socialnih stiskah. Storitve socialnega varstva izvajajo javni socialnovarstveni zavodi in druge pravne in fizične osebe, ki si pridobijo koncesijo ali dovoljenje za delo. Socialnovarstvene programe izvajajo pretežno nevladne organizacije, ki se lažje in predvsem hitreje odzivajo na potrebe iz lokalnih okolij. Aktualni seznam socialno varstvenih programov.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sofinancira 15 projektov večgeneracijskih centrov, ki izvajajo petletne preventivne programe namenjene socialnemu vključevanju ranljivih družbenih skupin in preprečevanju zdrsa v socialno izključenost.
Na portalu e-uprave je to področje podrobno urejeno, in najdete vse potrebne informacije in odgovore na vprašanja - kje se lahko sklene zakonska/partnerska zveza, kjer se prijaviš, kaj potrebuješ itd. Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene, v kateri sta zakonca enakopravna. Partnerska zveza je življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, v kateri sta partnerja enakopravna.
Za zaposlene in samozaposlene materinski dopust , očetovski dopust in starševski dopust z nadomestilom (iz zavarovanja za starševsko varstvo)
Za študente, nezaposlene starševski dodatek
Pomoč ob rojstvu otroka ( Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti )
Pomoč ob rojstvu otroka ( eUprava )
Do česa smo upravičeni kot družina (eUprava)
Družinski prejemki (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti)
