V okviru zaključnega dogodka projekta Rastimo skupaj, so se gostje zaključne razprave pogovarjali na temo Stanovanjska problematika mladih.

Povabljeni so bili: Sašo Rink (Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana), Marko Peterlin (Inštitut za politike prostora) ter Nina Bavčar Čargo (Inštitut za mladinsko politiko).

Gostje razprave so bili povabljeni v duhu mladinskega dialoga kot predstavniki različnih javnosti, v današnjem primeru na področju odločevanja, snovanja stanovanjske strategije ter iz področja mladinskega dela.

Kaj smo lahko slišali?

Nina Bavčar Čargo prihaja z Inštituta za mladinsko politiko, ki podeljuje certifikat Mladim prijazna občina meni, da je prednostno področje, ki ga morajo imeti občine urejeno pri postopku pridobitve certifikata Mladim prijazna občina tudi stanovanjska politika. "Pri našem delovanju opažamo, da je to velik problem v občinah in pozdravljamo tovrstne dogodke, ko se srečujemo in izmenjujemo mnenja in vidimo, da ta problematika ni nerešljiva", dodaja Nina Bavčar Čargo. 

Sašo Rink, javni stanovanjski sklad MOL: "izvajamo stanovanjsko politiko na mestni ravni, deloma jo tudi kreiramo. Kar se tiče stanovanjske politike, se premalo dogaja na konkretni ravni. Mladi na razpisih za pridobivanje neprofitnih stanovanj dobivajo dodatne točke na razpisih, veliko stanovanj se po statistiki gledano dodeli mladim. Kljub temu pa stanovanj močno primanjkuje, zato bodo na tem področju potrebni nekateri premiki. Potrebujemo sistemsko ureditev tega področja, saj sedaj posamezne lokalne oblasti ločeno odločajo o stanovanjski politiki pri nas."  

Marko Peterlin, inštitut za politike prostora je povedal, da se v okviru inštituta ukvarjajo s stanovanjsko problematiko predvsem v sklopu prostorske problematike. "Pri nas deluje tudi delovna skupina za stanovanjsko problematiko, ki razpravlja o stanovanjski politiki, ki je pri nas na državni ravni tako rekoč nimamo. Upam, da bodo dogodki, kot je ta, prispevali k temu, da se bodo dogajale pozitivne spremembe" izpostavlja Peterlin. 

Med razpravo so se udeleženci dotaknili tudi možnih rešitev tega problema. Kot eno izmed rešitev stanovanjske problematike mladih, do katere so prišli udeleženci delavnice, so izpostavili vzpostavitev regijskih točk za mlade, kjer bi lahko mladi prihajali po informacije v zvezi s tem, kaj se dogaja v sosednji občini, kaj tam ponujajo mladim, saj bi tako dobili vpogled v delovanje drugih občin. Tako bi občine tudi prisilili k temu, da se začnejo ukvarjati s to problematiko.

Izpostavljeno je bil tudi vprašanje stanovanjskih kooperativ kot ene izmed rešitev za mlade. Marko Peterlin pravi, da "ta model izhaja iz švicarske prakse, kjer so najemniki hkrati tudi lastniki objekta in po neprofitni najemnini najemajo svoja stanovanja. Mladi so v Ljubljani oblikovali pobudo Zadrugator, ki deluje po principu stanovanjskih kooperativ. Mislim, da bi bile stanovanjske zadruge zelo velik korak naprej k rešitvi stanovanjske problematike mladih. Kooperative se kažejo kot dobra rešitev za ugodna stanovanja, ni pa za vse najboljša rešitev, sploh pri stanovanjski politiki, ki nima drugih ukrepov in rešitev. V Sloveniji bi bil ravno zaradi tega celo malo zadržan, glede kooperativ kot ustrezne rešitve.«

Kar se tiče pridobitve certifikata Mladim prijazna občina udeleženci ugotavljajo, da večina občin nima namenskih najemniških stanovanj, ki bi bila namenjena mladim, temveč so neprofitna stanovanja največkrat namenjena ranljivim skupinam. Nina Bavčar Čargo: "Čeprav imajo občine premalo finančnih sredstev, je potrebno pozivati k temu, da občine s svojimi ukrepi pripomorejo k izboljšanju položaja mladih. Bolj aktivno bo morala k problematiki pristopiti tudi država, saj posamezne občine le gasijo zametke požara, a požar nas je že kar globoko zajel, zato moramo vsi zavihati rokave in se s tem aktivno spoprijeti."

Kako pa je z dobrimi praksami s tujine? Marko Peterlin: "V tujih državah je stanovanjska problematika mladih ena izmed ključnih in prioritetnih nalog države. V tržnem gospodarstvu se namreč ne moremo zanašati na to, da bo nepremičninski trg rešil stanovanjsko problematiko, ker je zainteresiran za visoke cene, pa tudi zaradi drugih razlogov. Kaj drugega, kot zelo aktivna politika državnih akterjev, politika z jasnimi cilji, sistemskimi viri financiranja, na tem področju ne bo učinkovito. Dober primer je v svetovnem merilu mesto Dunaj. Ima zelo dobro dostopnost stanovanj za meščane in zelo dobre instrumente, med katerimi lahko izbiraš. Gre za dolgoročno načrtovano prostorsko politiko, za sistemsko in dolgoročno načrtovanje reševanje te problematike" opozarja Peterlin.

Sašo Rink z javnega stanovanjskega sklada MOL je še povedal, da v občini Ljubljana povečujejo število javnih najemnih stanovanj. Tu je delež sredstev, ki jih država zagotavlja za reševanje te problematike veliko večja kot v primerjavi z ostalimi občinami. Kar se tiče sodelovanja med lokalno in državno ravnijo v reševanju stanovanjske problematike pa opaža, da "se sodelovanje dogaja predvsem na načelni ravni, predvsem gre za pomoč v obliki zagotavljanja ugodnih kreditov in sredstev.«

Panelna razprava se je zaključila s spodbudnimi besedami. Udeleženci razprave so si enotni v mnenju, da bomo skupaj rastli še naprej, projekt bo v prihajajočem letu usmerjen predvsem v informiranje in vključevanje mladih v odločevalske procese.

Potek projekta bomo spremljali in vas o njem obveščali tudi na tem portalu. Vabljeni!

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Matej Pušnik, arhiv MSS