Trenutno si lahko v Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL) ogledate igrano predstavo Pravica biti človek, ki je več kot pol leta nastajala v okviru Gledališkega laboratorija LGL. V njej sodeluje 19 mladostnikov med 12. in 17. letom. Proces nastajanja predstave je bil hkrati gledališki laboratorij, ki je potekal pod vodstvom dramaturginje in gledališke pedagoginje Ane Duša in režiserja Mareta Bulca ter ostalih somentorjev (glasba in koreografija). 

Kot so zapisali na spletni strani, je bila "izhodiščna ideja raziskovati odnos mladih do splošno priznanih človekovih pravic; med procesom je »splošnost« vedno bolj bledela in se umikala individualnim zgodbam nastopajočih. Predstava je tako intimna podoba generacije, ki po eni strani odrašča v dobro varovanih družinskih okoljih, po drugi pa vstopa v svet kaosa in popolnoma novih negotovosti, s katerimi je bilo prejšnjim generacijam prizaneseno. Poglablja se v njihovo razumevanje dovoljenega in sprejemljivega, družbene in osebne odgovornosti ter medosebnih odnosov. Ne ukvarja se s splošno priznanimi »pravilnimi« odgovori na aktualna družbena vprašanja, ki jih mladi večinoma dobro poznajo; jasno jim je, kaj je politična korektnost, vejo, kako se izražati, da ji bodo zadostili. Predstava skuša seči globlje, na raven njihovih osebnih strahov, želja, upanj, krivde, jeze; glasu jim ne daje zato, da bi govorili, kar od njih pričakujemo, ampak da bi povedali tisto, kar navadno zamolčijo."

Dodajajo, da namen procesa ustvarjanja predstave ni bil "zgolj kreacija predstave, temveč tudi vzgoja sodelujočih v gledališčnike in ljudi, ki bodo znali in si upali artikulirati lastno misel, tudi če ta krši meje pričakovanega in spodobnega. Tako LGL nadaljuje aktivno vključevanje mladih v gledališki ter tudi širši kulturni in družbeni prostor, odraslim ponuja možnost poglobljenega uvida v način razmišljanja prihajajočih generacij, na presečišču pa odpira prostor za dialog."

In ravno v namen dialoga, po vsaki predstavi poteka pogovor z igralci in soustvarjalci predstave z občinstvom. Mladi so želeli, da bi njihove zgodbe in njihov pogled na živjenje slišali tudi ministri, poslanci in drugi odločevalci, saj se jim zdi, da so sicer pogosto preslišani. Na povabilo so se odzvali predsednik Državnega zbora Dejan Židan, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer, varuh človekovih pravic Peter Svetina, državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Martina Vuk, poslanca Marko Koprivc in Violeta Tomić, ter direktor Urada za mladino, Tin Kampl.

Tin Kampl je po ogledu predstave dejal, da mladi s svojo aktivno državljansko držo nastavljajo ogledalo in sporočajo, v kakšnem svetu si želijo živeti. Iskrenem, svobodnem, odprtem, solidarnem, pri čemer jih popolnoma podpira. Kot direktor urada pa, četudi mlad, vidi številne možnosti komuniciranja politikov in določevalcev z mladimi, ki imajo pogosto občutek odrinjenosti in nemoči pri vplivanju odločitve. "Danes obstajajo številni komunikacijski kanali, preko katerih lahko mladi stopijo v kontakt z odločevalci, povedo svoje predloge in tako vplivajo na odločitve. Poleg Sveta Vlade RS za mladino, kjer imajo mladi svoje zastopnike, in se direktno srečujejo s politiki, elektronskega naslova predlagam.vladi.si, udeležbe na strukturiranih dialogih politikov z mladimi ali pa kar direktnega stika preko služb za odnose z javnostmi. Danes tako rekoč noben mejl in noben predlog ne ostane neopažen ali prezrt, zato mlade vedno spodbujamo k aktivni drži in sodelovanju na številnih področjih, ki se jim ponujajo, tudi preko mladinskih organizacij v vsej Sloveniji."

Vabljeni k ogledu predstave in branju našega intervjuja z mladimi igralci predstave Vihar v glavi, ki je, podobno kot pričujoča predstava, nastala iz podobnih vzgibov ter v sodelovanju z mladimi igralci.

Obe predstavi sta še vedno na ogled. Vabljeni!

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: LGL, arhiv