23. aprila obeležujemo svetovni dan knjige. Ob tej priložnosti razmišljamo o bralni kulturi mladih in se vprašujemo, zakaj je smiselno brati knjige? In predvsem, kakšne knjige?

Literaturo v osnovi ločimo na kakovostno in na trivialno literaturo, imenovano tudi množična in zabavna literatura, kič, šund, popularna in poljudna literatura, ki je definirana kot »estetsko in funkcionalno manjvredna množična literatura«. Značilnosti trivialne literature so povezane z njeno naravnanostjo k preprostemu zadovoljevanju bralca z željo, v njej pa ne gre za spoznavanje novega, ampak za užitek ob prepoznavanju že znanega in pričakovanega.

Na drugi strani pa dobra literatura žlahtni dušo, oplemeniti misli in jih usmeri, kar je za um, ki je po naravi razpršen in usmerjen na vrsto minljivih pojavov iz okolja, zelo pomembno. Zdi se, da v obdobju, ko beremo nek roman, z njim nekaj časa doživljamo stvari tako, kot so te opisane v romanu. A poleg doživljajskega trenutka nam dobra literatura poraja nove misli in odpira nova vprašanja, širi miselni horizont in poglablja misel. S tem se oblikuje lasten kritični pogled na svet, razvija pa se tudi veščina opazovanja sebe in okolja. Če naletimo na »pravo« knjigo v »pravem« trenutku, nas ta lahko približa sebi tako, da nas usmeri vase, v opazovanje samega sebe. V zvezi s tem je antični človek razmišljal: »Spoznaj samega sebe!« s čimer je upravičil svojo radovedno naravnanost do sveta, ki je kriva za vznik spoznanja ali »pravega« vedenja – spoznanje lastnega duha.

Univerzitetni profesor Tomo Virk, o posledicah branja pravi: »Literatura ni le posebej dovzetna za etično raziskovanje, temveč tudi primerna za sredstvo etične vzgoje, to pa zato, ker zmore vzbujati čustva, spodbujati sočutje oziroma empatijo in razvijati domišljijo, kar so vse spoznavni modusi, značilni tudi za moralno ali etično sodbo.«

V svetovni zibelki literature je nemalo dobrih zgodb in idej, ki se bodisi skrivajo v klasikih 19. stoletja, moderni literaturi, tenkočutni poeziji ali pa filozofiji, ki čakajo, da jih odpremo in se potopimo v njihov svet.

V počastitev knjigi kot prenašalki znanja, se bo v torek, 23. aprila, po več kot 150 krajih po Sloveniji in zamejstvu odvil dogodek Noč Knjige. Tema letošnjega dogodka so nosilni stebri francoske revolucije – svoboda, enakost, bratstvo, s katero se bodo ob 200-letnici smrti spominjali razsvetljenskega dramilca Valentina Vodnika. Letošnja Noč knjige bo posebej zanimiva zaradi literarnega natečaja Noč pisanja čigar namen je, da k ustvarjalnemu izražanju spodbudi vse šolske populacije. Izbira tematike je v večini prepuščena pišočemu. Glede na letošnje tematike pa je predlagana tema svoboda.

Na ta dan se bo v Mariboru odvijal dogodek slovenski dnevi knjige v Mariboru, seznam vseh dogodkov po Sloveniji, pa si oglejte tu!

Za ljubitelje branja izpostavljamo še nabor drugih literarnih dogodkov, ki se skozi leto dogajajo po Sloveniji:

• Festival Literature sveta Fabula 
• Slovenski knjižni sejem
• Dnevi poezije in vina
• Mednarodni literarni festival Vilenica
• Festival dramske pisave Vzkrik

 Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Pixabay