Pred petdesetimi leti so na današnji dan v ZDA obeležili prvi Svetovni dan Zemlje kot miren poziv na okoljsko reformo, ki je sledila množičnem razlitju nafte ob obali Kalifornije. Pol stoletja pozneje ta dan združuje milijone po vsem svetu in opozarja na ogromne izzive, s katerimi se sooča naš planet. Tema letošnje obeležitve so podnebni ukrepi.

Zdaj bolj kot kdajkoli prej nam dan planeta Zemlje ponuja priložnost, da razmislimo o našem odnosu do planeta in naših vrednotah, ki neposredno vplivajo na okolje, in sicer ob najmočnejšem možnem sporočilu, ki smo ga prejeli v obliki novega koronavirusa, ki trenutno odpira več vprašanj kot odgovorov, eno pa je gotovo: spoznanje, da nas lahko narava vsak trenutek preseneti, kar ima uničujoče posledice za skoraj vsakega posameznika. Na drugi strani pa lahko skozi satelitske posnetke opazujemo, kako hitro lahko okrnjeno izvajanje gospodarskih dejavnosti in zmanjšana količina prevoznih sredstev, predvsem v večjih mestih, omogočita bistveno čistejše ozračje. Kar nam je pandemija pokazala je, da se okolje da ozdraviti, če le hočemo (pravzaprav so učinki umiritve gospodarstva celo hitri in očitni na lokalni ravni) ostaja pa ključno vprašanje: kaj bomo danes storili, da bo naša prihodnost in naš planet bolj čista? Podatki sicer kažejo, da je pred nami še veliko dela, kjub trenutnemu vplivu pandemije na okolje. 

Vpliv pandemije na okolje in gospodarstvo

Lučka Kajfež Bogataj, agrometeorologinja, profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in slovenska pionirka pri raziskovanju vpliva podnebnih sprememb, ugotavlja naslednje: "pandemija je vsekakor spremenila življenjski slog kar polovice Zemljanov. S stališča okolja, predvsem kar se tiče porabe energije in snovi. Zmanjšana mobilnost in zaprtje delov industrije sta v nekaj tednih očistila zrak od Kitajske do Milana. Reke so čistejše, divje živali se vračajo na obale in celo v mesta. Seveda ta optimizem opažanj velja za lokalne okoljske probleme, za katere smo slutili, da so hitro rešljivi. In zdaj nam je ta "nenačrtovani eksperiment" dokazal, da se lokalne probleme da hitro rešiti, le če bi to hoteli, tako odločevalci kot mi sami," ugotavlja vendar hkrati opozarja, da žal trenutna (in začasna) zaustavitev življenjskega tempa ne rešuje podnebnih sprememb ali izgube biotske raznovrstnosti, ki sta globalna problema, saj sta "nastajala desetletja in ju lahko rešimo samo z dolgotrajnimi spremembami energijskih in potrošniških navad človeštva. Se pa da iz te situacije razbrati, da je človeštvo v globalnem smislu možno radikalnih zasukov obnašanja v zelo kratkem času. In to dokaj povezano, usklajeno in sočasno. Mnogi v to prej niso verjeli." 

"Čeprav se v medijih pojavljajo anekdotična poročila o okrevanju narave zaradi omejitev človekovih aktivnosti, pa so strokovnjaki zaskrbljeni, da bo pandemija pravzaprav pomenila hud udarec za biotsko raznovrstnost, saj bi predvsem v državah globalnega juga lahko razrahljala nadzor in upravljanje zaščitenih območij, ekonomska kriza pa bo ljudi prisilila v netrajnostno izkoriščanje naravnih virov," pa so mnenja pri Umanoteri, slovenski fundaciji za trajnostni razvoj. 

In kaj nam prinaša konec ukrepov ob pandemiji? Lučka Kajfež Bogataj opozarja na verjetno možnost zagona gospodarstva z zadolževanjem, ki pa pomeni dogovarjanje izven nacionalnih meja. "Nočemo, da bo ta zagon namenjen čimprejšnjemu obnavljanju statusa quo. Vsaj v Evropi imamo unikatno priložnost, da zaženemo in uresničimo zeleni načrt. Države in tudi mednarodne finančne institucije lahko s svojimi intervencijami spodbudijo prehod na trajnostno energetsko politiko." Možne rešitve vidi v določenih praksah podjetjih, ki se jim bo iz krize pomagalo z javnim denarjem, ki naj se v zameno zavežejo k zmanjševanju svojega ogljičnega odtisa, na primer v svoji proizvodnji ali pa pri svoji organizaciji poslovanja in dobavne verige.

Ohranimo vsaj del ravnanja, ki smo se ga privadili v času epidemije

Nika Tavčar, vodja projektov pri Umanoteri: "Če se bomo iz izkušnje z epidemijo naučili, da je delo na daljavo za mnoge izvedljivo, bi se lahko v prihodnosti večkrat vprašali, ali so prevozi res potrebni, še posebej letalski prevozi, ki so ogljično najintenzivnejši način potovanja. Od tega je v veliki meri odvisno, ali se bo onesnaženost zraka in količina emisij CO₂ vrnila na raven iz prejšnjih let, ali pa bodo pozitivni stranski učinki epidemije dolgotrajnejši. Med epidemijo je postalo tudi bolj jasno, kaj v življenju zares potrebujemo in tudi, da lahko svoj potrošniški življenjski slog brez večjih posledic občutno omejimo," vendar pa opozarja, da spremembe življenjskega sloga, ki jih sprejmemo kot posamezniki, niso dovolj: "nujno potrebne so tudi spremembe na sistemski ravni. Izredno pomembno, da se po obvladanju epidemije ne povrnemo zopet v stari model delovanja, ki temelji na prizadevanju za nenehno gospodarsko rast ne glede na posledice, ki jih ta nosi s seboj. In da vlade v ukrepe za oživljanje gospodarstva vgradijo spodbude za energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije, trajnostno mobilnost, ekološko kmetijstvo ipd. Tu je vloga mladih zelo pomembna, saj so angažirani mladi zelo vplivna politična skupina. Zatorej je še toliko pomembneje, da spremljajo dogajanje na sistemski ravni ter tudi preko ozaveščanja sovrstnikov ter svojih bližnjih podpirajo politične odločitve, ki so sprejete v prid varovanja okolja. Ne le, da lahko mladi z določenimi spremembami v svojem vsakdanu pripomorejo k zniževanju lastnega ogljičnega odtisa (in tako tudi posredno delujejo kot zgled za vse, ki s potrebnimi spremembami še niso seznanjeni), predstavljajo namreč glas prihodnosti, kajti sprejete politike bodo v največji meri vplivale na njihova življenja." 

"Vsi, ki se ukvarjamo z okoljsko tematiko, pa tudi večina mladih, ki so na primer vključeni v gibanje za podnebno pravičnost, bi si želela, da se pozitivni trendi, ki smo jim priča zdaj, nadaljujejo v prihodnost. Da del novega obnašanja, ki smo ga bili zdaj prisiljeni vpeljati v svoj vsakdan, po krizi še vedno ohranimo. Tudi, ko bo dovoljeno vse, kot prej," pa pravi Bogataj Kajfež in ugotavlja, da so trenutni ukrepi za zajezitev nove koronavirusne bolezni Covid-19 pokazali, da "več kot očitno lahko v javnem sektorju veliko svojega dela opravimo od doma, zakaj torej bi morali po koncu krize spet petkrat na teden vsak dan dvakrat potovati kilometre in kilometre. Že če le en dan na teden delamo od doma, svoj prometni odtis zmanjšamo za 20%. Manj izpustov toplogrednih plinov, manj onesnaženega zraka. Tudi večja samooskrba znotraj države bi nam še kako prišla prav, tudi to je lekcija te krize. Da ne omenjam nepotrebnih nakupov oblačil, obutve in stvari, ki jih niti približno ne potrebujemo, le hočemo jih imeti," zaključuje.

Letošnji #EarthDay2020 bo potekal na spletu in kaj lahko storimo danes, pa bi morali že včeraj?

• pridruži se gibanju Mladi za podnebno pravičnost
• pridruži se kampanji Postani Zeleni superjunak,
• sodeluj v kampanji #EarthDay2020,
• preberi si nasvete, ki ti lahko dajo idejo za blaženje podnebnih sprememb,
• drži se dobrih praks, ki si jo prakticiral_a v času epidemije,
• izobražuj se o podnebnih spremembah in trajnosti
• in bodimo glasni, da bomo slišani. 

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: NASA