V povezavi so natančno navedeni koraki, kako do statusa. Status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju je nujen pogoj za kandidiranje na Javnem pozivu o sofinanciranju mladinskega dela, ki ga vsako leto razpisuje Urad RS za mladino ter ta status tudi podeljuje na podlagi Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju ter v skladu z zakonom o Splošnem upravnem postopku. Vse organizacije, ki želijo pridobiti status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju, morajo oddati vlogo preko aplikacije na povezavi Evidenca organizacij s statusom v javnem interesu (posodobljeno 4. 2. 2015) in priporočeno po pošti na naslov Urad RS za mladino, Masarykova 16, 1000 Ljubljana.
Kaj je mladinski sektor?
Mladinski sektor v Sloveniji zaznamuje različnost oblik združevanja mladih v mladinske organizacije ter pestrost organizacij za mlade, tako javnih, kot zasebnih. Omenjeni moment s svojim pristopom v obliki neposrednega zakonskega prepoznavanja mladinskih svetov ter sistema podeljevanja statusov delovanja v javnem interesu prepoznava in krepi tudi Urad RS za mladino. Organizacije v mladinskem sektorju lahko klasificiramo na različne načine, v grobem pa jih glede na vlogo in pomen za razvoj mladinskega dela in mladinske politike lahko delimo na mladinske svete, nacionalne mladinske organizacije, mladinske centre in najbolj raznorodno skupino, to je druge nevladne organizacije. Preko pridobljenega statusa delovanja v javnem interesu je posamezni organizaciji omogočena dostopnost do posameznih instrumentov v mladinskem sektorju, tudi finančnih.
Kako do statusa mladinske organizacije v mladinskem sektorju Slovenije?
Osnovne definicije
Mladi
Mladi so mladostniki in mlade odrasle osebe obeh spolov, stari od 15. do dopolnjenega 29. leta.
Mladinski sektor
Mladinski sektor so področja, kjer poteka proces oblikovanja in uresničevanja mladinskih politik in mladinsko delo. Področja mladinskega sektorja se nanašajo na:
- avtonomijo mladih,
- neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih,
- dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih,
- skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi,
- prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih,
- mobilnost mladih in mednarodno povezovanje,
- zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih,
- dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih in
- sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi.
Mladinsko delo
Mladinsko delo je organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti. Izvajanje različnih oblik mladinskega dela temelji na prostovoljnem sodelovanju mladih ne glede na njihove interesne, kulturne, nazorske ali politične usmeritve. Mladinsko delo je prostovoljna in usmerjena aktivnost mladega posameznika v njegovem prostem času in je vezana na okolje zunaj družine, formalnega izobraževanja ali zaposlitve. Te aktivnosti so del neformalne učne poti mladega človeka, ki prispeva predvsem k njegovemu osebnostnem in socialnem razvoju, hkrati pa ima tudi vpliv na skupnost, v katerem živi. Mladinsko delo prvenstveno omogočajo mladinske organizacije in nevladne organizacije, ki delajo z mladimi. Mladinsko delo se pogosto zamenjuje s študentskim delom ali zaposlovanjem mladih, vendar teh pojmov ne gre mešati. Vseeno pa predstavlja prav mladinsko delo pomemben prispevek k večji zaposljivosti mladih.
Mladinski delavec
Poklicni profil mladinskega delavca vključuje različne tipe kadrov, predvsem v okviru organizacij v mladinskem sektorju. Mladinski delavci se ukvarjajo z mladimi v obliki vodenja organizacij ali skupin mladih, projektnega dela, informiranja, prostovoljstva, različnih neformalnih izobraževanj ter druge strokovne podpore mladim. Mladinski delavci pomagajo mladim razvijati njihove sposobnosti in talente predvsem na zunajšolskih področjih, s čimer mladi dopolnjujejo šolska znanja. Mladinski delavec usmerja mlade pri njihovem razvoju in jim nudi izkušnje na življenjsko pomembnih področjih. V komunikaciji z mladimi izvaja in oblikuje programe mladinskega dela. Mladinski delavec je strokovnjak za organiziranje, izvedbo in vrednotenje (evalvacijo) dejavnosti mladih v prostem času ter umeščanje te dejavnosti v družbene procese načrtovanja in odločanja. Skupaj z mladimi načrtuje programe, posamezne projekte, jih implementira, vodi in nadzira ostalo osebje, vodi in upravlja organizacijo, sodeluje z drugimi strokovnjaki, starši, mladimi in skupinami v skupnosti. Mladinski delavec skrbi tudi za razvoj institucij, ki skrbijo za participacijo mladih. Za mladinskega delavca je ključnega pomena, da zna k aktivnemu sodelovanju pri posameznih projektih, delavnicah in neformalnih izobraževanjih privabiti čim več mladih. Mladinski delavec mora znati mlade motivirati in jih navduševati, da svoj prosti čas kar se da koristno uporabijo za razvoj svojih sposobnosti, obenem pa mora upoštevati potrebe, ki jih imajo mladi. Z mladimi mora biti v neposrednem stiku, se povezovati z njimi, da jih potem lahko bolje razume. Skrbeti mora za njihov razvoj.
Vloga mladinskega delavca obsega več sklopov:
- neformalno izobraževanje in usposabljanje mladih za mladinsko delo, - prostovoljno mladinsko delo - informiranje in svetovanje za mlade;
- participacija, aktivno državljanstvo, človekove pravice;
- mednarodno mladinsko delo;
- mobilnost mladih;
- raziskovalno delo mladih.
- spodbujanje in krepitev moči mladih,
- promocija enakih možnosti ter družbenega vključevanja.
Ker v Sloveniji za opravljanje poklica mladinskega delavca ni mogoče pridobiti javno veljavne izobrazbe oziroma javne listine o usposobljenosti za opravljanje tega poklica je Urad RS za mladino podal pobudo za pripravo poklicnega standarda in kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti za mladinskega delavca/mladinsko delavko. Predlog pobude je dne 5.3.2015 obravnaval pristojni področni odbor za poklicne standarde in pobudo sprejel ter potrdil, zato je Center RS za poklicno izobraževanje pričel s postopki priprave predloga poklicnega standarda in kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti. Poklicni standard za mladinskega delavca/mladinsko delavko je bil dne 13.12.2016 sprejet na Strokovnem svetu RS za poklicno in strokovno izobraževanje.
Na podlagi Javnega razpisa za izbor projektov s področja državljanskih, socialnih in kulturnih kompetenc v obdobju 2009 do 2012 ki ga je financirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: "Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja", prednostne usmeritve »Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja« je bila oblikovana tudi mreža konzorcijskih partnerjev Mladinski delavec, ki je pripravila vsebinske podlage za kompetence mladinskega delavca.
Mladinska politika
Mladinska politika je usklajen nabor ukrepov različnih sektorskih javnih politik z namenom spodbujanja in lajšanja integracije mladih v ekonomsko, kulturno in politično življenje skupnosti in ustreznih podpornih mehanizmov za razvoj mladinskega dela ter delovanja mladinskih organizacij, ki poteka v sodelovanju z avtonomnimi in demokratičnimi reprezentativnimi predstavniki mladinskih organizacij ter strokovnimi in drugimi organizacijami.
Organizacija v mladinskem sektorju
Organizacija v mladinskem sektorju je subjekt, ki deluje v mladinskem sektorju in je organizirana kot mladinska organizacija ali organizacija za mlade ali kot mladinski svet.
Mladinska organizacija
Mladinska organizacija je avtonomno demokratično prostovoljno in samostojno združenje mladih, ki s svojim delovanjem omogoča mladim pridobivanje načrtnih učnih izkušenj, oblikovanje in izražanje njihovih stališč ter izvajanje dejavnosti v skladu z njihovo interesno, kulturno, nazorsko ali politično usmeritvijo ter je organizirana kot samostojna pravna oseba in sicer kot društvo ali zveza društev ali kot sestavni del druge pravne osebe in sicer društva, zveze društev, sindikata ali politične stranke, s tem, da ji je v temeljnem aktu te pravne osebe zagotovljena avtonomija delovanja v mladinskem sektorju.
Organizacije za mlade
Organizacija za mlade je pravna oseba, ki izvaja programe za mlade, vendar ni mladinska organizacija, in je organizirana kot zavod, ustanova ali zadruga.
Nacionalna mladinska organizacija
Nacionalna mladinska organizacija je prostovoljna organizacija, katere večino vodstva in članstva predstavljajo mladi v starosti od 15 do 29 let in je organizirana ter deluje na nacionalnem nivoju in ima večje število članov, organizirano v lokalnih enotah organizacije. Njen namen je predstavljanje in razvijanje interesov mladih, opravljanje mladinskega dela v skladu s statutom organizacije in spodbujanje mladih k združevanju in participaciji v družbi.
Mladinska organizacija, katere člani so pripadniki italijanske ali madžarske narodne skupnosti oziroma romske skupnosti, lahko skladno z ZJIMS na podlagi načela pozitivne diskriminacije pridobi status nacionalne mladinske organizacije, ne glede na pogoje glede članstva in teritorialne organiziranosti.
Mladinski svet
Mladinski svet je nosilec mladinskega dela in mladinske politike na lokalni ravni (Mladinski svet Slovenije pa na državni ravni) ter predstavlja osnovo za sodelovanje mladih v lokalnih skupnostih. Od sprejetja Zakona o mladinskih svetih v letu 2000 se ustanavljajo v posameznih lokalnih skupnostih kot združevalni in predstavniški organ lokalnih mladinskih organizacij in lokalnih enot večjih mladinskih organizacij.
Mladinski sveti lokalnih skupnosti zastopajo interese mladih pri lokalnih (občinskih) oblasteh in se z njimi dogovarjajo o aktivnosti, sredstvih ter infrastrukturi, ki bo namenjena mladim. Prav tako imajo v skladu z zakonom pravico do dajanja mnenj v vseh zadevah, obravnavanih v občinskih organih, ki zadevajo mlade. S svojim delovanjem spodbujajo dejavnosti mladinskih organizacij, skrbijo za informiranje njihovega članstva in širše javnosti o politiki lokalne skupnosti, predvsem na področjih, ki zadevajo mlade.
Mladinski center
Mladinski center je organizirano funkcionalno središče za mlade, ki ga zagotavlja lokalna skupnost ali druga pravna oseba javnega ali zasebnega prava oziroma fizična oseba, v katerem se izvajajo programi v mladinskim sektorju in mladinsko delo na lokalni ravni.
Strukturirani dialog
Strukturirani dialog je odprt, pregleden, dolgoročen, nenehen in sistematičen dialog med mladimi in nosilci oblasti na državni in lokalni ravni v mladinskem sektorju.
Mladinska infrastruktura
Mladinska infrastruktura je fizični prostor (zemljišče ali stavba oziroma del stavbe), namenjen predvsem mladim, za izvajanje mladinskega dela.
Mladinski program
Mladinski program je skupek dejavnosti, ki ga izvaja mladinska organizacija, in poteka med vrstniki nepretrgoma skozi večji del leta ter vključuje večje število izvajalcev in aktivnih udeležencev.
Program za mlade
Program za mlade je program ukrepov v mladinskem sektorju, ki ga izvajajo organizacije za mlade, z namenom zagotavljanja boljših pogojev za življenje, delovanje in organiziranost mladih, ter poteka nepretrgano skozi večji del leta in vključuje večje število aktivnih udeležencev.
Nacionalne mladinske organizacije
1. Gasilska zveza Slovenije – Mladinski svet
2. Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov
3. Slovenska demokratska mladina SDM
5. Zveza študentskih klubov Slovenije
8. Društvo SKAM - Skupnost katoliške mladine
10. Planinska zveza Slovenije, Mladinska komisija
12. Zveza slovenske podeželske mladine
Analize in raziskave
Med otroštvom in odraslostjo MIZŠ 2009
Mladinsko delo in mladinska politika na lokalni ravni MIZŠ 2011
Napravi sam nevladna samonikla prizorišča UL FF EIKA 2011
Analiza razvoja in potencialov Mladinski centri v Sloveniji Mreža MaMa 2011
Vprašanja in odgovori o mladinskem delu
Katere konkretne aktivnosti v Sloveniji lahko opredelimo kot mladinsko delo?
V Sloveniji smo leta 2010 sprejeli Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, tako imenovani ZJIMS. 3. člen omenjenega zakona določa, da je mladinsko delo »organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti«. S sprejetjem tega zakona so različne in do tedaj razpršene dejavnosti za mlade prvič v zgodovini dobile skupen pravno formalni okvir za svoje delovanje. Poleg tega je zakon postavil red med različnimi vrstami dejavnosti, od skavtskih organizacij in političnih podmladkov, do dejavnosti mladinskih centrov, mednarodnih mladinskih izmenjav in vrsto drugih sorodnih organizacij, ki so obstajale znotraj različnih področji, od cerkve in politične propagande, do socialnega dela ali športa, in so tako tudi uradno dobile svoj legitimni in skupen avtonomni prostor za delovanje. Temeljna značilnost mladinskega dela je, da mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k razvoju skupnosti, kar ustvari mladinsko delo za edinstveno in drugačno od ostalih. Mladi ostanejo enakopravni partnerji tudi v procesu dela in socializacije, hkrati pa na ta način pridobivajo tudi pomembne izkušnje za nadaljnje delo. Mladinsko delo se dogaja in izvaja v vrstniških skupinah, ki mladim dajejo nekaj več od družine in šolskega sistema, soočajo se z novimi vrednotami in novimi praksami, ki jih v šoli in družini ne morejo spoznati na tak način.
Kako naj bi potekalo enotno beleženje opravljenega mladinskega dela? Kakšno vlogo bo pri tem igrala nacionalna poklicna kvalifikacija za mladinskega delavca? Kako daleč ste pri pridobivanju te kvalifikacije?
Dejstvo je, da se trenutno soočamo z zelo razpršenimi, neenotnimi in z javnimi politikami relativno nepovezanimi aktivnostmi na tem področju. V mladinskem sektorju je vzpostavljenih nekaj odličnih praks (Nefiks, Moje izkušnje, TaPas, MEPI, Mladinska značka v ovkiru TiPovej itd.), ki se bolj ali manj tesno navezujejo na vzpostavljene evropske platforme (Europass, Youthpass). Večino izmed njih je nastalo ob aktivni pomoči Urada RS za mladino. V naslednjem koraku želimo posamezne aktivnosti usmeriti v skupno platformo, teh ter hkrati doseči večjo navezanost na formalni sistem izobraževanja ter skladno s prioritetami OP za izvajanje evropske kohezijske politike umestiti v kontekst boljše zaposljivosti mladih preko ustvarjanja ustreznih portofiljev mladih. Delovna skupina za proučitev ukrepa vzpostavitve platforme za beleženje neformalno pridobljenih znanj in izkušenj je prepoznala potrebo po poenotenju različnih orodij v mladinskem sektorju ter predlaga vzpostavitev nacionalne platforme za beleženje neformalno pridobljenih znanj in izkušenj v mladinskem sektorju, ki bi združevala obstoječe sisteme beleženja in je koristna za mlade. Predvideni instrument je trenutno v fazi razvijanja in dogovarjanja z drugimi deležniki (MIZŠ, MDDSZ). »Mladinski delavec« je oblika priznavanja učinkov neformalnega učenja. Pobuda za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije je bila v juliju 2014 oddana na Center RS za poklicno izobraževanje, ki nudi tehnično administrativno pomoč področnim odborom za poklicne standarde, ki odločajo o utemeljenosti pobud za nacionalne poklicne kvalifikacije.Področni odbor za poklicne standarde je pobudo podprl 5. Marca 2015. Center RS za poklicno izobraževanje je nato imenoval delovno skupino za pripravo poklicnega standarda in kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti, sestavljeno iz različnih predstavnikov organizacij v mladinskem sektorju (npr. Mladinskega sveta Slovenije, Sindikata Mladi plus, Socialne akademije, Zveze tabornikov Slovenije, Združenja slovenskih katoliških skavtov in skavtinj, nacionalne agencije za program E+ za del mladina, Mladinske mreže MaMa). Delovna skupina je ob sodelovanju strokovnih sodelavcev Centra RS za poklicno izobraževanje pripravila predlog poklicnega standarda in kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti. Področni odbor za poklicne standarde je predlog obeh obravnaval 7.6.2016 in ju potrdil. Skladno s tem je bil tako predlog posredovan na Strokovni odbor Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje. Strokovni odbor za poklicne standarde in Komisija za izobraževalne programe pri Strokovnem svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje sta k predlogu podala pozitivno mnenje. Predlog poklicnega standarda (zaradi pravil Strokovnega Sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje se ne obravnava obeh predlog skupaj, ampak se najprej obravnava poklicni standard) je bil tako obravnavan na 156. seji, dne 24. 6. 2016. Predlog ni bil potrjen, ampak je bil zaradi pripomb predstavnice Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sprejet sklep, da se opravijo dodatni razgovori glede zahtevnosti nalog. Nacionalna poklicna kvalifikacija za mladinskega delavca bo omogočala, da bo posameznik z javno listino dokazoval, da je usposobljen za opravljanje poklica mladinskega delavca. V katalogu standardov strokovnih znanj in spretnosti za mladinskega delavca bodo določene naloge, dela, spretnosti in kompetence za pridobitev javne listine o usposobljenosti za nacionalno poklicno kvalifikacijo mladinski delavec.
Kako potekajo dogovori glede izbirnega predmeta "mladinsko delo"?
Pobuda je prenesena na Zavod RS za šolstvo, pričakujemo, da jo bomo v sodelovanju z mladinskim sektorjem pospešeno razvijali tekom tega leta. Vsebinska platforma je bila utemeljena tekom že omenjenega projekta.
Na kakšen način urad prispeva k preprečevanju izkoriščanja mladih za neplačano delo?
V Uradu RS za mladino že vrsto let (tudi javno) opozarjamo na nesorazmerja, do katerih prihaja na trgu dela po nastopu krize. Vendar pa hkrati svarimo pred nepremišljenimi ukrepi, ki dodatno poslabšujejo prehodnost mladih na trg dela. Absolutno podpiramo politiko Vlade RS v smeri zamejitve izkoriščanja instrumenta pripravništva, vendar opozarjamo, da morajo temu koraku slediti tudi ustrezne sheme za spodbujanje opravljanja pripravništev. Bojimo se namreč fenomena ukinjanja možnosti opravljanja pripravništev, ki pa vodi v drugo skrajnost, to je dobesedno izločitev mladih iz možnosti opravljanja nekaterih poklicev, kjer je opravljeno pripravništvo bodisi formalno obvezen bodisi praktično nepogrešljiv pogoj.
